Človeška ali umetna inteligenca: Kdaj in kam po računovodski nasvet

Umetna inteligenca

Za nami je 31. marec – za večino računovodskih strokovnjakov praznik, ki ima enak pomen kot za vse državljane 31. december. Predstavlja zaključek obdobja, ki ga imenujemo bilančno leto. To je zadnja možnost za pripravo dveh računovodskih jedi: računovodskih izkazov (prejemnik AJPES) in obračuna davka od dohodkov pravnih oseb (prejemnik FURS).

Za leto 2022 lahko rečemo, da ni bilo večjih vsebinskih sprememb na področju računovodskih standardov in obdavčitve pravnih oseb, in vendar so se številni računovodje v zadnjih tednih pred sestavitvijo zaključnega računa ukvarjali z iskanjem računovodskih rešitev. Praviloma za dogodke, ki so se zgodili že med poslovnim letom in za katere so bile rešitve na voljo že ves čas. To seveda povzroča veliko stresa.

V petek, 31. 3. 2023, sem ob petih popoldan povsem spontano vzkliknila: aleluja. To je bila prva beseda, ki mi je prišla na misel po dolgem telefonskem pogovoru z računovodkinjo, ki je v zadnjih urah oddaje letnih poročil želela narediti nemogoče. Uporaba te besede, katere pomena v tistem trenutku nisem znala razložiti, je bila zelo na mestu. Pred nami so bili velikonočni prazniki in takrat je po pojasnilih Googla v množični uporabi.

Beseda aleluja nima prevoda v slovenski jezik. Korenine besede najdemo v hebrejskem izrazu, ki pomeni slavimo Gospoda. V poslovnem jeziku to pomeni slavimo Poslovodjo. Ta iz naše zgodbe si zasluži kakšen obsežnejši slavospev. Poslovodstvo je odgovorno za sestavitev letnega poročila, to odgovornost pa prevzame tako, da poskrbi za usposobljene računovodske strokovnjake v svojem podjetju.

Kaj se je pričakovalo od zunanje računovodkinje

Kot zaposleni na računovodskem servisu je bila osebi na drugi strani telefona zaupana naloga sestaviti letno poročilo in oddati davčni obračun za podjetje, ki ima sicer notranje računovodstvo. Notranja računovodkinja je »zbolela« in z njo ni bilo mogoče vzpostaviti stika. Kljub temu je zunanja računovodkinja že naredila nekaj popravkov – izvedla uskladitve pri osnovnih sredstvih, uskladila plačila z odprtimi terjatvami in obveznostmi, poknjižila odjave s konta zalog na konsignaciji … Nato pa se je ustavilo.

Skupna vrednost zalog po inventurnem zapisniku in po knjigovodskem stanju sta bila dva zelo različna zneska – razlika med njima pa kar celotni zadržani dobički v tem podjetju. Obveznosti za plačilo izključenemu družbeniku ni bilo nikjer v bilanci stanja. Rezervacije za odpravnine ob odhodu v pokoj tudi že nekaj let v enakih zneskih. Obveznosti za odložene davke nikjer, čeprav bi morale biti, saj podjetje revalorizira osnovna sredstva. In še bi se našlo. Kaj lahko zunanje računovodstvo stori v takšnem primeru?

Zunanja računovodkinja je bila že čisto obupana. Imela je kar nekaj vprašanj o strokovnih rešitvah. Glede na datum in uro je bil nasvet z moje strani lahko en sam: Ponovno prvič oddajte napačne izkaze in se nato dogovorite z naročnikom za novo storitev, ki bo obsegala odpravo napak iz preteklih obdobij in oddajo pravilnih izkazov.

Kako umetna inteligenca lahko odgovori na vprašanja računovodij

Pred pisanjem bloga, teden dni pozneje in v času praznikov, sem se lotila tistega, kar najraje počnem. Pogledam, kaj je novega v stroki – pogledam kazala revij in se odločim, kaj bom prebrala, pogledam pa seveda bloge, ki jih nekateri kolegi redno pišejo.

Še prej počistim pošto na naslovu, rezerviranem za prejemanje novic, da vidim, kaj bi bilo treba pogledati. Kar trije naslovi med prejeto pošto so omenjali ChatGPT. Seveda sem se takoj odzvala na povabilo na brezplačni webinar slovenskega predavatelja, ki nas bo podučil, kako lahko koristno uporabimo umetno inteligenco v podjetjih.

Moja radovednost je dobila krila in takoj me je odneslo na splet, kjer se človek lahko zgubi za nekaj ur. Tokrat zelo koristnih. Najprej sem našla članek z naslovom Kaj je Chat GPT in 10 najboljših primerov uporabe. Članek je imel podobno vsebino, kot jo je napovedoval brezplačni webinar. Kratko in jedrnato branje. Nato pa na Damijan blog, ki ga redno prebiram, in seveda me ni razočaral. Tudi tam sem našla blog z uporabno vsebino z naslovom Umetna inteligenca med nami – uporabnost in omejitve. S številnimi povezavami, ki jih avtor vključuje v svoje zapise, branja kar ni bilo konec.

Tako sem se po vsem tem prebiranju odločila, da preizkusim, kako bi lahko umetna inteligenca – ne pozabimo, da se uči na človeški inteligenci – pomagala računovodkinji. Uporabila sem ChatGTP in zastavila kar nekaj vprašanj. Samo pri enem od njih se je pojavil zapis »napaka« in odgovora ni bilo.

Umetna inteligenca (ChatGPT) odgovarja na tri vprašanja

V odgovorih ChatGPT sem pomembne dele odebelila avtorica.

VPRAŠANJE 1:

Kako popraviti napako iz prejšnjih obdobjih v računovodskih izkazih. Podjetje uporablja slovenske računovodske standarde (SRS).

ChatGPT:

Popravljanje napak iz prejšnjih obdobij v računovodskih izkazih v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi (SRS) se izvede na naslednji način:

1.  dentifikacija napake: Napaka se lahko identificira med rednim pregledom računovodskih izkazov ali med postopkom revizije. Napaka se lahko nanaša na napake pri knjiženju transakcij, napake pri izmeri ali prezentaciji postavk v računovodskih izkazih, napačno uporabo računovodskih pravil ali druge napake, ki so vplivale na pravilnost in zanesljivost računovodskih izkazov.

2. Določitev vrste napake: Napake se lahko klasificirajo kot napake pri izkazovanju, napake pri razkritjih ali napake v računovodskih ocenah.

3. Popravek napake v primeru bistvene napake: Bistvena napaka se nanaša na napako, ki ima pomemben učinek na pravilnost in zanesljivost računovodskih izkazov. V primeru bistvene napake se napaka popravi z učinkom na prejšnje obdobje. Popravek se izvede s prilagoditvijo začetnega stanja prizadetih računovodskih izkazov za obdobje, v katerem je napaka nastala, ali s popravkom napake v računovodskih izkazih za prejšnje obdobje, če je napaka nastala v prejšnjih obdobjih, v katerih so že bili predloženi računovodski izkazi.

4. Popravek napake v primeru nebistvene napake: Nebistvena napaka se nanaša na napako, ki nima pomembnega učinka na pravilnost in zanesljivost računovodskih izkazov. V primeru nebistvene napake se napaka ne popravi v prejšnjih obdobjih, ampak se izvede popravek v računovodskih izkazih za tekoče obdobje.

5. Razkritje popravka: Popravki napak se ustrezno razkrijejo v opombah k računovodskim izkazom za obdobje, v katerem so bile napake popravljene, skupaj z razlogi za popravke in njihovim vplivom na poslovne rezultate in finančni položaj organizacije.

6. Revizija: V primeru, da so računovodski izkazi organizacije predmet revizije, je potrebno revizorja obvestiti o popravkih napak in omogočiti revizorju ustrezno

VPRAŠANJE 2:

Ali se obveznost za plačilo ocenjene vrednosti deleža pripozna kot odhodek v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi (SRS)?

ChatGPT:

Ne, tudi v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi (SRS) se obveznost za plačilo ocenjene vrednosti deleža ne pripozna kot odhodek.

Slovenski računovodski standardi sledijo enakim načelom kot IFRS, in sicer zahtevajo pripoznanje finančne obveznosti, kadar ima družba obveznost plačila za prejete blago ali storitve. Obveznost za plačilo ocenjene vrednosti deleža, ki izhaja iz izključitve družbenika, pa predstavlja finančno obveznost in ne odhodek v smislu SRS.

Odhodki v smislu SRS so stroški, ki nastanejo pri poslovanju družbe in se pripoznajo v izkazu poslovnega izida družbe. Obveznost za plačilo ocenjene vrednosti deleža pa ni strošek poslovanja družbe, ampak predstavlja finančno obveznost, ki izhaja iz dogodka, povezanega z lastniško strukturo družbe. Zato se tudi po slovenskih računovodskih standardih pripozna kot finančna obveznost v bilanci stanja družbe.

VPRAŠANJE 3:

Davčni sistem in reforme v Sloveniji

ChatGPT:

Kot umetna inteligenca nimam mnenja o davčni reformi v Sloveniji, vendar pa lahko podam nekaj splošnih informacij o davčnem sistemu v Sloveniji.

Slovenija ima progresivni davčni sistem, kar pomeni, da se višji dohodki obdavčijo z višjimi stopnjami. Trenutno veljavne stopnje dohodnine v Sloveniji so 16%, 27%, 34% in 39%. Poleg dohodnine pa obstajajo še drugi davki, kot so davek na dodano vrednost (DDV), davek na dobiček pravnih oseb, davek na nepremičnine in drugi.

V zadnjih letih so v Sloveniji potekale različne spremembe davčnega sistema, med drugim je bila uvedena omejitev obdavčitve dohodkov iz kapitala na 25%, povečane so bile olajšave za otroke in uvedena je bila nova lestvica za obdavčitev nepremičnin. V letu 2022 se bo uvedla tudi sprememba davčnega razreda, kar bo prineslo znižanje davka za nekatere skupine davkoplačevalcev.

Davčni sistem v Sloveniji je kompleksen in podvržen spremembam, zato je pomembno spremljati novice in spremembe zakonodaje ter se pravočasno posvetovati s strokovnjakom za davčna vprašanja.«

Zaključek

Rečem lahko, da ima konkretna umetna inteligenca visoke etične standarde, saj takoj v prvem stavku pri tretjem vprašanju pove, da nima mnenja o davčni reformi, in zaključi z napotkom o pravočasnem posvetu z davčnim strokovnjakom.

Pri odgovoru na vprašanje o davčni reformi v letu 2023 je ChatGPT odgovoril, da je njegov podatkovni nivo posodobljen do septembra 2021 in zato nima neposrednih informacij o morebitni davčni reformi v Sloveniji v letu 2023. To je torej treba upoštevati pri odgovorih, če ste pri katerem od zgoraj navedenih opazili kakšno napako.

Koliko so odgovori uporabni, boste presodili sami. Moje mnenje je, da računovodski in davčni svetovalci še dolgo ne bodo brez dela.

Po zaključku

Zaželela sem si tudi pesmico o Janezu Novaku. Napisala sem obširen scenarij o okoliščinah, v katerih živi ta oseba in želi peljati svojo družino na dopust, vendar mu vse preveč denarja poberejo davki. Rezultat je bil zelo dober. Verjetno ne preseneča, da je bil boljši v angleškem jeziku.

V angleški verziji sem navedla, da Janez živi v EU, in ChatGPT je svetoval, naj več dela. V slovenski verziji sem navedla, da živi v Sloveniji, in nasvet je bil, naj varčuje in izkorišča olajšave. Popoln odgovor. Slovenci to že počnemo.

Siva ekonomija & simulirane pogodbe

Pisanje člankov za računovodske strokovnjake je vedno izziv, ki temelji na številnih prebranih virih. Med njimi so tudi članki kolegov v strokovnih revijah, zbornikih ali celo knjigah. Na nekatere izmed njih vas bomo opozarjali s kratko obrazložitvijo vsebine in njenega pomena za stroko.

Siva ekonomija v Sloveniji

mag. Franc Derganc

Naslov tega članka gotovo pritegne pozornost. Njegova odlika je, da ni objavljen v medijih, ki jih spremljamo vsi, in katerih namen je populistično pisanje ali govorjenje o strokovno zahtevnih temah. Avtor je davčni strokovnjak, ki želi s svojim pisanjem odpreti oči vsem državljanom Slovenije. Še posebej pa tistim, ki sodelujejo pri sprejemanju davčne zakonodaje. To je prvi v seriji člankov, ki bodo predstavili pošten davčni sistem.

V članku avtor mag. Franc Derganc opredeli pojem 'siva ekonomija', kot ga navaja Slovar slovenskega knjižnega jezika, ki pravi, da naj bi skupaj zapisani besedi predstavljali neregistrirano proizvodnjo, zaposlenost in dohodek, od katerih niso plačane obvezne javne dajatve. V nadaljevanju avtor izhaja iz dejstva, da so razlage strokovnih pojmov v različnih kulturah razlikujejo, zato predstavi tudi sopomenke.

Sivo ekonomijo razvrsti v tri različne vrste in opredeli njihove učinke na blagostanje državljanov:

• socialna siva ekonomija, ki omogoča preživetje – npr. gradnja hiše,

• opravljanje registrirane dejavnosti brez izdaje računa – nelojalna konkurenca in

• nelegalna siva ekonomija.

V nadaljevanju (v naslednjih številkah revije DFP) bo avtor poskušal predstaviti nekatere tuje raziskave in jih uporabiti za slovenske “potrebe”. Vsekakor nujno branje za računovodske in davčne strokovnjake. 

- Revija Davčno finančna praksa, letnik 2023, številka 1, str. 4.

Simulacija pogodbe kot sredstvo storitve gospodarskih kaznivih dejanj

doc. dr. Luigi Varanelli

Revija Odvetnik je razmišljujočemu računovodskemu strokovnjaku lahko pomemben vir za razlage pravnikov o situacijah s katerimi se srečujeta oba poklica. Zakaj med prebranimi članki opozarjamo prav na tega. Računovodje se kaj hitro lahko znajdejo v vlogi sostorilca pri kaznivih dejanjih v povezavi simuliranimi pogodbami.

Avtor v samem začetku zapiše, da je »simulacija predstava, namenjena tretjim osebam«. Obligacijski zakonik (OZ, temeljni akt na področju pogodbenega prava) je biblija tudi za računovodske strokovnjake. OZ opredeljuje navidezni pravni posel kot posel, pri katerem pride do zavestnega (hotenega in sporazumnega) razhajanja med voljo pogodbenih strank in njihovo izjavo te volje navzven, ki je namenjena drugim, da bi pri njih nastala zmotna predstava.

Avtor v članku navaja, da je v dolgoletni odvetniški praksi ugotovil, da se ravno s t. i. navidezno ali fiktivno pogodbo, dosežejo prepovedani pravno-ekonomski cilji. Poznavanje mehanizmov simulacije in njenih mnogoterih vidikov je bistvenega pomena pri ugotavljanju kriminalnih ravnanj.

Navedena so področja, kjer je pojav simuliranih pogodb pogost in usposobljena oseba mora prepoznati pravi namen pogodb in ravnati po svojih etičnih standardih – računovodje imajo svoje etične standarde. Ta področja so: navidezni prenos premoženja in oškodovanje upnikov, svetovalne pogodbe, ki to niso (pranje denarja lahko) in 'prodaje' deležev v podjetjih, ki so dejansko prodaja sredstev.

- Revija Odvetnik, letnik 2022, številka 5 (108), str. 23.

Oblikovanje rezervacij – obveza ali pravica

Tokrat bomo zelo praktični.

Ne bomo razlagali teorije – ta je zapisana v računovodskih standardih, pač pa bomo odgovorili na pogosta vprašanja, ki se pojavljajo računovodjem.

Seveda pa pri odgovorih povsem brez teorije ne bo šlo. V Sloveniji lahko podjetja izbirajo med Slovenskimi računovodskimi standardi (SRS ) ali Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (MSRP). Pravila so že nekaj let v obeh zbirkah »enaka« in vendar se v podrobnostih lahko razlikujejo.

Za lažje sledenje vprašanjem in odgovorom pa vseeno najprej navedba definicije rezervacij: Rezervacije so obveznosti z negotovim časom ali zneskom.

Ali moramo oblikovati rezervacije tudi, če pričakujemo povrnitev stroškov od zavarovalnice?

VPRAŠANJE

Ob preurejanju našega proizvodnega obrata je konec decembra prišlo do poškodb na objektu, ki je v lasti drugega podjetja. Naša zavarovalna polica pokriva tudi odgovornost do tretjih oseb. Sosednje podjetje je ocenilo škodo na največ 25.000 EUR. Na dan 31. 12. nam zavarovalnica škode še ni povrnila. Ali moramo oblikovati rezervacije za nastalo škodo?

ODGOVOR

Vsekakor.

Vzrok je v tem, da sta vaša obveznost za plačilo nastale škode in vaša pravica terjati povračilo od zavarovalnice dve pravno ločeni ekonomski kategoriji. Vsekakor imate sedanjo obveznost zaradi preteklih dogodkov (nastanek škode na sosednjem objektu), zato je treba pripoznati rezervacijo v višini 25.000 EUR.

Glede pripoznanja sredstva pa je treba preveriti, ali vaša pravica terjati povrnitev škode od zavarovalnice že ustreza definiciji sredstva v obliki terjatve. Če še ni zagotovila, da bo zavarovalnica poravnala nastalo škodo, govorimo o pogojnih sredstvih, ki se ne pripoznavajo v računovodskih izkazih, ker bi to lahko povzročilo pripoznavanje prihodkov, ki ne bodo nikoli realizirani. Če pa postane uresničitev prihodkov gotova, zadevno sredstvo ni pogojno sredstvo in ga je ustrezno pripoznati.

Seveda pa pogojna sredstva razkrijete v letnem poročilu, če je pritok gospodarskih koristi verjeten. Na kratko je treba opisati naravo pogojnih sredstev na dan bilance stanja, in če je mogoče, oceniti znesek sredstev, izmerjen po enakih načelih, ki veljajo za rezervacije.

Kako naj izračunamo znesek rezervacij za tožbo?

VPRAŠANJE

Soočeni smo s tožbo delavca, ki zahteva plačilo odškodnine za neugodne delovne razmere, ki so vplivale na njegovo zdravstveno stanje. Naši odvetniki menijo, da je:

• 80 % možnosti, da bomo morali plačati 50.000 EUR odškodnine;

• 20 % možnosti, da bo delavec tožbo izgubil.

Ali je pravilno, da pripoznamo rezervacije v višini 40.000 EUR (50.000 x 80 % + 0 x 20 %).

ODGOVOR

Rezervacijo je treba pripoznati, vendar v drugačnem znesku.

Znesek, pripoznan kot rezervacija, je najboljša ocena izdatkov, potrebnih za poravnavo na dan bilance stanja obstoječe obveznosti. Pri doseganju najboljše ocene se upoštevajo tveganja in negotovosti, ki neizogibno spremljajo dogodke in okoliščine.

V redkih primerih, na primer v sodnem postopku, ni nujno jasno, ali ima organizacija sedanjo obvezo. V takšnih primerih velja, da pretekli dogodek povzroči sedanjo obvezo, če je ob upoštevanju vseh razpoložljivih dokazov bolj možno kot ne (obstaja verjetnost, večja od 50 %), da na dan bilance stanja obstaja sedanja obveza.

Rezervacija mora biti zato enaka vrednosti izdatkov, ki so po pričakovanju potrebni za poravnavo obveze. Pristop k izračunu zneska rezervacij, ki ste ga uporabili, je nepravilen. Takšen pristop k izračunu se uporablja, kadar merjena rezervacija vključuje veliko število postavk in se obveza oceni s tehtanjem vseh možnih izidov z verjetnostmi, povezanimi z njimi. Ta statistična metoda ocenjevanja se imenuje »pričakovana vrednost«. Kadar se meri posamezna obveza, pa je najverjetnejši izid najboljša ocena obveznosti.

V primeru tožbe je 80-odstotna verjetnost, da boste morali plačati 50.000 EUR. To pa ustreza zahtevam računovodskih standardov, da se rezervacije pripoznajo, ker je bolj možno kot ne, da bo prišlo do izdatkov. Zato pripoznate rezervacijo v višini 50.000 EUR.

Kako pripoznamo rezervacije za stroške odstranitve opreme?

VPRAŠANJE

Ocenjeni stroški odstranitve opreme iz našega proizvodnega obrata znašajo 100.000 EUR. Oprema bo odstranjena čez osem let. Ali je treba pripoznati rezervacije za stroške odstranitve takoj ali jih pripoznavamo enakomerno v obdobju rabe opreme?

ODGOVOR

Takoj.

Rezervacije je treba oblikovati, ko obstaja sedanja obveza kot rezultat preteklega dejanja. Postavitev proizvodne linije je pretekli dogodek in zato je znesek stroškov, potrebnih za odstranitev opreme, treba pripoznati takoj. Tako oblikovane rezervacije sestavljajo del nabavne vrednosti opreme in se bodo prenašale v odhodke obdobja z obračunano amortizacijo. Rezervacije se porabijo, ko ti stroški dejansko nastanejo.

Ob začetnem pripoznanju in tudi v prihodnjih obdobjih je treba na dan bilance stanja rezervacije ponovno izmeriti in učinke njihovih sprememb prišteti ali odšteti od nabavne vrednosti opredmetenega osnovnega sredstva. Ocena se lahko pozneje spreminja. Pri tem morate upoštevati vse dejavnike, ki vplivajo na oceno rezervacij: časovno vrednost denarja (diskontiranje), inflacijo, spremembe v ocenah, verjetnost ...  

Obveznost za plačano dolgoročno odsotnost zaposlenih

VPRAŠANJE

Spremenili smo pogodbe o zaposlitvi. Zaposleni v razvojnem oddelku imajo v individualnih pogodbah o zaposlitvi določeno, da po petih letih zaposlitve lahko koristijo plačano odsotnost v trajanju 63 delovnih dni. Govorimo torej o nagradi za dolgo službovanje.

Čas uveljavljanja te pravice se uskladi s potrebami delodajalca – praviloma se izkoristi v celoti v šestem letu zaposlitve, lahko pa se prenese še v sedmo leto. Ali moramo oblikovati rezervacije za te obveznosti? Ali je davčna obravnava takih rezervacij enaka kot za rezervacije za odpravnine ob odhodu v pokoj in jubilejne nagrade?

ODGOVOR

Rezervacije je treba oblikovati.

To so precej neobičajne rezervacije za slovenski prostor, vendar izpolnjujejo vsa merila za pripoznanje. Obstaja sedanja obveza in znesek je mogoče zanesljivo oceniti.

Veliko pozornosti je treba nameniti ocenjevanju zneska potrebnih rezervacij. Če še ni na voljo podatkov o fluktuaciji, je morda primerno, da se začnejo oblikovati rezervacije šele po dveh letih službovanja, ko je na voljo večje zagotovilo, da bo zaposleni ostal v podjetju in tako uveljavil pravico do plačane odsotnosti. V treh letih se tako oblikujejo rezervacije v potrebnem znesku – v vsakem letu za 21 dni plačane odsotnosti. Ob izračunu je treba upoštevati višino plače ob plačilu odsotnosti.

V vprašanju so omenjene rezervacije za odpravnine ob odhodu v pokoj in jubilejne nagrade v povezavi z davčno obravnavo. Te rezervacije so naštete v drugem odstavku 20. člena Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO -2), ki za davčne namene omejuje priznavanje odhodkov oblikovanih rezervacij zgolj na 50 %. Po prehodnih določbah ZDDPO-2 so kljub temu v celoti davčno priznan odhodek v prihodnjih petih davčnih obdobjih. Rezervacije za plačila za dolgotrajno odsotnost niso naštete v tem odstavku 20. člena ZDDPO-2, zato je njihovo oblikovanje v celoti davčno priznan odhodek.

Kupujemo poslovni subjekt ali sredstva – od 1. 1. 2020 spremenjena pravila (2. del)

V prvem delu članka smo predstavili spremembe pri opredelitvi poslovnih kombinacij z vidika od 1. 1. 2020 spremenjene definicije poslovnega subjekta v okviru zbirke MSRP. Poleg spremenjene definicije je za uporabnike pomembna novost izbirna možnost izvedbe preskusa koncentracije, ki uporabnikom zbirke omogoča hitro presojo, kadar gre za nakup sredstev.

Prav gotovo bomo v obdobjih, zaznamovanih s COVID-19, priča večjemu številu transakcij s podjetji ali pa vsaj deli podjetij. Kupec bo moral ne glede na obliko nakupa presoditi, ali gre za nakup poslovnega subjekta ali nakup sredstev. Tudi sredstva, »zavita« v podjetje, je treba še vedno obravnavati kot nakup sredstev, kadar ne izpolnjujejo definicije poslovnega subjekta. Pri njihovem obračunu pa mora podjetje (kupec) uporabiti relevantne računovodske standarde.

Preskus za ugotavljanje koncentracije poštene vrednosti 

Identifikacija sredstev

Neobvezen preskus (preskus koncentracije) uvaja poenostavljeno presojo, ali pridobljeni niz dejavnosti in sredstev ni poslovni subjekt. Podjetje se lahko samo odloči, ali bo uporabilo preskus. To odločitev lahko podjetje sprejme ločeno za vsako transakcijo ali drug dogodek. Če je preskus koncentracije pozitiven, podjetje določi, da niz dejavnosti in sredstev ni poslovni subjekt in da nadaljnja presoja ni potrebna. Seveda pa je tudi ob negativnem preskusu ob nadaljnji presoji še vedno mogoča ugotovitev, da so predmet nakupa sredstva. V nadaljevanju presoje imajo pomembno vlogo procesi in izložki.

V nadaljevanju bomo na zgledu z numeričnimi podatki prikazali izvedbo take presoje. Še prej pa navedimo teoretične zahteve za izvedbo preskusa. Preskus koncentracije je pozitiven, če je skoraj vsa poštena vrednost pridobljenih bruto sredstev skoncentrirana v posameznem opredeljivem sredstvu ali skupini podobnih opredeljivih sredstev. 

Najprej je torej treba pogledati, katera sredstva so vključena v transakcijo. Posamezno opredeljivo sredstvo vključuje katerokoli sredstvo ali skupino sredstev, ki bi se v poslovni kombinaciji pripoznala in merila kot posamezno opredeljivo sredstvo. Pomembna torej niso samo sredstva, ki so izkazana v bilanci stanja podjetja, ki je predmet nakupa, temveč tudi sredstva, ki bi se pripoznala v poslovni kombinaciji. Primeri takih sredstev so: stroški razvoja, recepture, seznami kupcev, sklenjene pogodbe … Vsa ta prevzeta sredstva se v skladu s splošnimi računovodskimi standardi ne pripoznavajo kot sredstva, temveč se obravnavajo kot odhodki obdobja.

Če je opredmeteno sredstvo povezano z drugim opredmetenim sredstvom (ali s sredstvom, ki je predmet najema, kakor je opredeljeno v MSRP 16 Najemi) in se ne more fizično odstraniti in uporabljati ločeno od njega brez znatnih stroškov ali znatnega zmanjšanja uporabnosti ali poštene vrednosti enega od sredstev (na primer zemljišča in zgradbe), se taki sredstvi štejeta za eno posamezno opredeljivo sredstvo
[MSRP 3.B7B/1-d]. 

Podjetje pri presoji, ali so sredstva podobna, upošteva naravo vsakega posameznega opredeljivega sredstva in tveganja, povezana z upravljanjem in ustvarjanjem izložkov iz sredstev (tj. značilnosti tveganj).
[MSRP 3.B7B/1-e]

Standard tudi našteva, katera sredstva se ne štejejo za podobna sredstva:

- opredmeteno sredstvo in neopredmeteno sredstvo; 
- opredmetena sredstva iz različnih razredov (na primer zaloge, proizvodna oprema in avtomobili), razen če se v skladu z merilom iz pododstavka (d) obravnavajo kot posamezno opredeljivo sredstvo; 
- opredeljiva neopredmetena sredstva iz različnih razredov (na primer blagovne znamke, licence in neopredmetena sredstva v razvijanju); 
- finančno sredstvo in nefinančno sredstvo; 
- finančna sredstva iz različnih razredov (na primer terjatve in naložbe v kapitalske instrumente) ter 
- opredeljiva sredstva, ki so znotraj istega razreda sredstev, vendar imajo zelo različne značilnosti tveganja
[MSRP 3.B7B/1-f]

Poštena vrednost pridobljenih bruto sredstev

Po identifikaciji vseh sredstev na podlagi pravil MSRP 3 je treba izračunati še pošteno vrednost pridobljenih bruto sredstev. Izračun vrednosti je izrecno določen za potrebe tega preskusa in ne ustreza kateri drugi pošteni vrednosti v posameznih računovodskih standardih. 

Pridobljena bruto sredstva izključujejo denarna sredstva in njihove ustreznike, terjatve za odloženi davek in dobro ime, ki so posledica učinkov obveznosti za odloženi davek.
[MSRP 3.B7B/1-a]

Poštena vrednost pridobljenih bruto sredstev mora vključevati vsa prenesena nadomestila (skupaj s pošteno vrednostjo vseh neobvladujočih deležev in pošteno vrednostjo vseh prej posedovanih deležev), ki presegajo pošteno vrednost pridobljenih neto opredeljivih sredstev. Poštena vrednost pridobljenih bruto sredstev se navadno lahko določi kot vsota poštene vrednosti prenesenega nadomestila (skupaj s pošteno vrednostjo vseh neobvladujočih deležev in pošteno vrednostjo vseh prej posedovanih deležev) in poštene vrednosti prevzetih obveznosti (razen obveznosti za odloženi davek), od katere se odštejejo postavke iz pododstavka (a). Vendar, če je poštena vrednost pridobljenih bruto sredstev višja od navedene vsote, je včasih morda potreben natančnejši izračun.
[MSRP 3.B7B/1-b]

Zgled za preskus koncentracije 

Podatki

Trgovsko podjetje A, ki se ukvarja s prodajo oblačil, želi širiti maloprodajno mrežo. Med iskanjem primerne lokacije naleti na podjetje B v lasti lokalnega trgovca, ki prodaja obutev. Svojo dejavnost je zaradi upokojitve nehal opravljati. Trenutno je v podjetju lokalnega trgovca zaposlena ena sama oseba, ki razprodaja še zadnje zaloge na podlagi ponudb drugim trgovcem.

Lastnik želi prodati podjetje B kot celota, torej z vsemi obveznostmi in sredstvi. Bilanca stanja podjetja je videti takole:

BILANCA STANJA
SREDSTVA	2.350.000
DOLGOROČNA SREDSTVA	2.175.000
Zgradbe	1.500.000
Oprema	600.000
Odloženi davek	75.000
KRATKOROČNA SREDSTVA	175.000
Zaloge	125.000
Denarna sredstva	50.000
OBVEZNOSTI	2.350.000
KAPITAL	150.000
Osnovni kapital	100.000
Preneseni dobiček	50.000
KRATKOROČNE OBVEZNOSTI	2.200.000
Poslovne obveznosti	2.200.000

Poštena vrednost poslovnega prostora je 1.550.000 evrov. Vse ostale knjigovodske vrednosti sredstev ustrezajo pošteni vrednosti. Podjetje A je pripravljeno plačati 250.000 evrov za podjetje B kot celoto. Ocenimo, ali bo pridobilo poslovni subjekt ali zgolj sredstva. Za ta namen bomo izvedli preskus koncentracije.

Izračun poštene vrednosti bruto sredstev

Najprej moramo izračunati pošteno vrednost pridobljenih bruto sredstev. V zgledu se niso pojavila dodatna sredstva, ki jih bilanca stanja ne bi izkazovala. Če bi taka sredstva obstajala, bi jih seveda morali pri izračunu upoštevati.

V izračunu poštene vrednosti bruto sredstev v skladu s standardom ne smemo upoštevati denarnih sredstev in odloženih davkov. Kot plačilo pa obravnavamo prevzete obveznosti iz bilance stanja in dejansko plačano nadomestilo.

IZRAČUN
SREDSTVA	-125.000
DOLGOROČNA SREDSTVA	-75.000
Odloženi davek	-75.000
KRATKOROČNA SREDSTVA	-50.000
Denarna sredstva	-50.000
OBVEZNOSTI	2.200.000
KRATKOROČNE OBVEZNOSTI	2.200.000
Poslovne obveznosti	2.200.000
PLAČANO NADOMESTILO	250.000
SKUPAJ PV PRIDOBLJENIH BRUTO SREDSTEV	2.325.000

Posamezno sredstvo ali skupina podobnih sredstev – preskus izpolnjen

Poštena vrednost pridobljenih bruto sredstev je koncentrirana v stavbi in opremi. To pa sta dve različni skupini sredstev.

Zato si postavimo vprašanje, ali je opremo mogoče odstraniti iz prodajalne brez pomembnih stroškov. Če to ni mogoče, lahko ti dve skupini obravnavamo kot eno sredstvo za namene tega preskusa in pogoji bi bili izpolnjeni. Nakup bi torej obravnavali kot nakup sredstev.

Posamezno sredstvo ali skupina podobnih sredstev – preskus ni izpolnjen

Če bi bil rezultat preskusa negativen – v primeru, da bi šlo za različne skupine sredstev, bi moralo podjetje A presoditi vložke, procese in izložke podjetja B. Šele po opravljenih presojah, navedenih v nadaljevanju (glejte drevo odločanja v 1. delu članka), bi lahko ugotovilo, ali kupuje sredstva ali poslovni subjekt.

Vprašati se moramo, ali niz dejavnosti in sredstev ustvarja kakšne izložke. Očitno ne, saj je podjetje v zapiranju. Če nima izložkov, se je treba vprašati, ali obstajajo bistveni procesi. Res je, da podjetje zaposluje še eno osebo, ki pa opravlja aktivnosti, potrebne za opustitev dejavnosti, vendar pa ni drugih vložkov, ki bi jih delovna sila lahko razvila ali spremenila v izložke. Edino opravilo zaposlenega je poskrbeti za unovčitev zalog.

Na podlagi navedenega se podjetje A odloči, da je pridobilo sredstva in ne poslovni subjekt.

Zaključek

Na zelo poenostavljen način smo predstavili postopek presoje glede predmeta pridobitve, ki ga je v skladu z računovodskimi standardi treba narediti v okviru poslovnih kombinacij. Iz zgleda je razvidno, da je na novo uvedeni preskus koncentracije v veliko pomoč pri odločanju. 

Ta preskus je prostovoljen – torej ga podjetju ni nujno uporabiti. Če je pozitiven, gre za nakup sredstev, če pa je negativen, to še ne pomeni, da ne gre za nakup sredstev. Potrebne so še dodatne presoje. Vsekakor pa rezultat, ki kaže na nakup sredstev, pomeni, da se za obračun uporabijo splošni standardi za opredmetena osnovna sredstva, neopredmetena sredstva, finančne instrumente ... – odvisno od vrste sredstva.

V praksi je seveda zelo pomemben še davčni vidik, ki pa postavlja v posameznih zakonih svoja pravila. Za pokušino samo primerjajte definicijo poslovnega subjekta z definicijo obrata za namene možnosti davčno nevtralnih transakcij.

SPLETNI SEMINAR
KAJ PRODATI/KUPITI – SREDSTVO ALI PODJETJE?
20.10.2020 | 11:00 - 12:00

Kupujemo poslovni subjekt ali sredstva – od 1. 1. 2020 spremenjena pravila (1. del)

Ste se kdaj vprašali, zakaj »izginjajo« slovenska podjetja in zakaj se včasih pojavijo nova podjetja, ki imajo z drugim podjetjem deloma enak naziv. Tudi transakcije s slovenskimi podjetji sledijo globalnim trendom. Večjih podjetij je vedno manj, hkrati pa se obstoječa povečujejo, saj lastniki združujejo podjetja v skupine podjetij. Včasih pa je treba iz prej enovitega podjetja izločiti del poslovanja ter ga pravno in organizacijsko povezati z drugim podjetjem – v skupini ali zunaj nje. Vse te transakcije računovodski standardi opisujejo s pojmom »poslovne kombinacije«. 

Poslovne kombinacije v računovodskih standardih

V članku bomo govorili o poslovnih kombinacijah, kot jih obravnavajo računovodski standardi, in to z vidika od 1. 1. 2020 spremenjene definicije poslovnega subjekta v okviru zbirke MSRP. 

Priporočamo vam, da nekaj računovodsko-tehnične podlage pridobite z branjem člankov, objavljenih v letu 2016, ko je bila zbirka Slovenskih računovodskih standardov (SRS) usklajena z zbirko Mednarodnih standardov računovodskega poročanja (MSRP).

Poslovne kombinacije - ali je kaj drugače v letu 2016

Nakup podjetja in pripojitev - računovodski vidik

V člankih smo takrat zapisali, da je najočitnejša in za slovenski prostor pomembna razlika med obema zbirkama zahteva, da se poslovne kombinacije pod skupnim upravljanjem obračunajo po metodi knjigovodskih vrednosti. MSRP pa ne predpisujejo načina obračuna. Ta razlika še vedno ostaja, čeprav se v okviru zbirke MSRP trenutno razpravlja o rešitvah za tovrstne kombinacije. Odgovori iz prakse so zelo različni, vendar lahko rečemo, da je tudi v teh odgovorih zaslediti naklonjenost k uporabi knjigovodskih vrednosti pri poslovnih kombinacijah pod skupnim upravljanjem. Več o temi si lahko preberete v tem dokumentu. 

V letu 2020 pa je med obema zbirkama nastala še nova razlika. V Uradnem listu EU z dne 22. aprila 2020 so bile objavljene spremembe MSRP 3 – Poslovne kombinacije, ki so v veljavi od 1. 1. 2020. Vse spremembe so prikazane v primerjalnem dokumentu. Za popolno razumevanje sprememb je treba pozorno prebrati vse spremenjene in dodane člene. V nadaljevanju bomo strnjeno predstavili, kaj se spreminja. Zbirka SRS za zdaj ostaja nespremenjena.

Katere spremembe prinaša dopolnjeni MSRP 3

Podjetje mora s pomočjo opredelitve v MSRP 3, ki zahteva, da pridobljena sredstva in prevzete obveznosti predstavljajo poslovni subjekt, določiti, ali je transakcija ali drug poslovni dogodek poslovna kombinacija. Če pridobljena sredstva niso poslovni subjekt, mora poročajoče podjetje obračunati transakcijo ali drug poslovni dogodek kot pridobitev sredstva.

S precej široko postavljeno definicijo je bila opredelitev transakcije kot nakup sredstva ali poslovnega subjekta kar dolgo obdobje precejšen izziv. Zato so zadnje spremembe dobrodošle.

Na kratko, spremembe MSRP 3:

• jasno opredelijo minimalne značilnosti, ki jih mora imeti povezani niz aktivnosti in sredstev, da ga lahko obravnavamo kot poslovni subjekt,

• odpravljajo presojo zmožnosti tržnih udeležencev za nadomeščanje manjkajočih vložkov in procesov za nadaljevanje ustvarjanja izložkov, 

• ožijo definicijo poslovnega subjekta in izložkov,

• dodajajo neobvezen preskus koncentracije, s katerim poenostavljeno lahko presodimo, da pridobljeni niz sredstev ni poslovna kombinacija.

Neobvezen preskus (preskus koncentracije)

Popolna novost je v dodanem členu MSRP.B7B opisan neobvezen preskus (preskus koncentracije), ki omogoča poenostavljeno presojo, ali pridobljeni niz dejavnosti in sredstev ni poslovni subjekt. Podjetje se lahko samo odloči, ali bo uporabljalo preskus. 

Kadar je preskus koncentracije pozitiven, podjetje določi, da niz dejavnosti in sredstev ni poslovni subjekt in da nadaljnja presoja ni potrebna. Kadar pa je preskus koncentracije negativen ali se podjetje odloči, da preskusa ne bo uporabljalo, pa je treba izvesti dodatne presoje. 

In kdaj je preskus koncentracije pozitiven? Preskus koncentracije je pozitiven, če je skoraj vsa poštena vrednost pridobljenih bruto sredstev koncentrirana v posameznem opredeljivem sredstvu ali skupini podobnih opredeljivih sredstev. Pojem bruto vrednost sredstev je opredeljen v standardu (nekatera sredstva so izrecno izključena) in standard tudi jasno določa, kako se izračuna poštena vrednost. Obveznosti pri izračunu niso upoštevane, saj jih vsak poslovni subjekt ima, niso pa potrebne za poslovni subjekt. Enako, kot so obveznosti tudi lahko povezane s pridobljenimi posameznimi sredstvi. Spremembe prinašajo tudi jasne napotke za presojo o tem, kaj predstavlja posamezno opredeljivo sredstvo ali skupino podobnih opredeljivih sredstev.  

Spremenjena definicija poslovnega subjekta

 Ob primerjavi stare in nove definicije poslovnega subjekta opazimo, da je definicija sedaj ožja: 

• osredotoča se na zagotavljanje blaga in opravljanje storitev za odjemalce,

• odpravlja poudarjanje zagotavljanja donosov deležnikom,

• odpravlja sklicevanje na »nižje stroške ali druge gospodarske koristi«.

Stara definicija	Nova definicija
Povezani niz aktivnosti in sredstev, s katerimi se lahko ravna in o katerih se odloča z namenom zagotavljanja donosa v obliki dividend, nižjih stroškov ali drugih gospodarskih koristi neposredno naložbenikom ali drugim lastnikom, članom ali udeležencem.	Povezan niz dejavnosti in sredstev, ki se vodi in upravlja z namenom zagotavljanja blaga in opravljanja storitev za odjemalce, pri čemer se ustvarja dobiček od naložb (kot so dividende ali obresti) ali druga vrsta prihodkov iz rednega poslovanja.

Katere so minimalne zahteve za ustreznost definiciji poslovnega subjekta 

Čeprav imajo poslovni subjekti navadno izložke, le-ti niso potrebni, da se povezani niz dejavnosti in sredstev šteje za poslovni subjekt. Da se povezan niz dejavnosti in sredstev lahko vodi in upravlja za namen, naveden v opredelitvi poslovnega subjekta, sta potrebna dva bistvena elementa: vložki in postopki, ki se uporabljajo za te vložke. 

Poslovnemu subjektu ni treba vključevati vseh vložkov ali postopkov, ki jih je prodajalec uporabil pri upravljanju tega poslovnega subjekta. Da bi se povezani niz dejavnosti in sredstev lahko štel za poslovni subjekt, mora vključevati najmanj vložek in bistven postopek, ki skupaj znatno prispevata k sposobnosti ustvarjanja izložka. Presoja pa ni tako enostavna.

Kdaj se spremembe uporabljajo

Podjetje uporablja te spremembe za poslovne združitve, pri katerih je datum prevzema na ali po začetku prvega letnega poročevalskega obdobja, ki se začne 1. januarja 2020 ali pozneje, in za pridobitve sredstev, do katerih pride na začetku tega obdobja ali po njem. 

To pomeni, da so za uporabnike zbirke MSRP spremembe že aktualne. V tem delu članka smo predstavili teoretični vidik sprememb, v 2. delu članka pa bomo zapisano predstavili z zgledi. Osredotočili se bomo na preskus koncentracije (izračun poštene vrednosti sredstev) ter na presojo bistvenih procesov, ki so nujni pogoj, da lahko govorimo o poslovnem subjektu.

Kupujemo poslovni subjekt ali sredstva – od 1. 1. 2020 spremenjena pravila (2. del)

Koronavirus spreminja tudi računovodske standarde

Računovodski standardi so pravila stroke, ki urejajo tako način evidentiranja poslovnih dogodkov kot tudi njihovo predstavitev v računovodskih izkazih in v pojasnilih, ki spremljajo izkaze. Zaradi epidemije so bili sprejeti številni izredni ukrepi v obliki državnih pomoči, ki bodo bistveno vplivali na postavke prihodkov v računovodskih izkazih. Hkrati pa se najemniki in najemodajalci dogovarjajo o novih pogojih – praviloma o nižjih najemninah ali začasnem neplačevanju najemnin. To sta dve področji, ki sta zahtevali dopolnitev oziroma spremembo računovodskih standardov.

Državne podpore 

O državnih podporah smo pisali v dveh člankih v decembru 2015 z naslovom Državne podpore (pomoči) – računovodski in DDPO vidik.

Državne podpore (pomoči) v SRS 2016 (1. del)

Državne podpore (pomoči) v SRS 2016 (2. del)

Vsebina obeh omenjenih člankov je še vedno relevantna, saj z vidika računovodske obravnave državnih podpor ni prišlo do vsebinskih sprememb. Priporočamo, da si ju preberete.

Še vedno obstaja razlika med zbirkama SRS in MSRP glede predstavitve državnih podpor, o čemer pišemo v prej omenjenih člankih. V skladu z zbirko SRS državna podpora pri prejemniku vedno pomeni prihodek, nikoli se ne zmanjšujejo stroški. To velja tudi, ko podjetja prejemajo državno podporo kot oprostitev plačila obveznosti, ki so povzročile nastanek določenih stroškov. 

Zbirka SRS je po napotkih za uporabo skromnejša in zato je zaradi pomembnosti teme strokovni svet Slovenskega inštituta za revizijo na svoji seji 10. aprila 2020 sprejel Pojasnilo 1 k Slovenskemu računovodskemu standardu 15: Računovodsko izkazovanje državnih pomoči zaradi COVID-19. Vsebinsko to pojasnilo ne predstavlja nobene novosti, pač pa le izrecno opozori na dejstvo, da je treba državne pomoči obravnavati kot poslovni prihodek in da bo treba v pojasnilih k računovodskim izkazom posebej razkriti znesek in opisati tudi njihovo naravo. To velja za obdobja poročanja, ki se zaključijo po 13. marcu 2020. Pojasnilo si lahko ogledate na tej povezavi.

Podjetja bodo deležna različnih oblik državnih podpor: odpusta plačila socialnih prispevkov, povračila nadomestila plač za čakanje na delo in morda tudi nižjih obrestnih mer pri posojilih. Nekatere med njimi so tudi pogojne in jih bo morda treba vrniti. Kadar je državno podporo treba vrniti (v celoti ali le delno) zaradi neizpolnjevanja pogojev, je treba vračilo obračunati kot popravek računovodske ocene (glej 5. točka Okvira v SRS oziroma MRS 8) – torej z učinkom v tekočem obdobju in v prihodnjih obdobjih. Tak primer so povračila nadomestil plač za čas čakanja na delo in nezmožnosti dela zaradi višje sile. 

Po trenutnih zakonskih podlagah so do njih upravičeni tisti delodajalci, ki jim bodo prihodki v letu 2020 padli za več kot 10 % glede na leto 2019. Kako to pomoč obravnavati med letom, se bo vsako podjetje odločilo samo. Vsekakor bo v treba v medletnih poročilih, ki jih zahtevajo banke pa tudi lastniki, zneske prejetih podpor predstaviti posebej. Ob zaključku poslovnega leta 2020 pa bo višina prihodkov, ki je kriterij za to državno podporo, že znana. V primeru, da bo treba prejeto podporo vrniti, bo na bilančni dan prejeti znesek predstavljal obveznost, sicer pa prihodek.

Najemi 

Pravni vidik najemnih pogodb je v zadnjih tednih kar pogosto obravnavana tema. Različni avtorji (pravniki) so pisali o tem, kdo naj nosi posledice pandemije v primeru najema prostorov, ki jih najemniki ne morejo uporabljati. Članki so nujno branje za vse, ki so v vlogi najemnikov ali najemodajalcev. Avtorji v njih predstavijo pogoje za odpoved najemnega razmerja in možnost razveze zaradi spremenjenih okoliščin ter pri tem opozorijo tudi na rešitve v drugih državah.

Medtem ko je pri pokrivanju stroškov plač podjetjem priskočila na pomoč država, se bo treba glede najemnin dogovoriti z najemodajalcem. Poslovno gledano gre za vprašanje, kdo naj nosi breme pandemije, ko številna podjetja niso mogla poslovati, ker jim je bilo to bodisi prepovedano ali pa niso mogla izpolnjevati predpisanih zaščitnih ukrepov. V nekaterih primerih pa bo prišlo tudi do razveze pogodb, kar pa ni vedno ravno enostavno in za najemnika praviloma tudi ne brez stroškov.

Podjetja morajo ukrepati hitro. Tudi najemodajalci se zavedajo, v kakšni situaciji so se znašli najemniki, in tako so nekateri že sami ponudili različne možnosti za blažitev likvidnostnih težav najemnikov. Ena od možnosti je odložitev plačila najemnin in taka pogodba z ekonomskega vidika ni spremenjena, saj skupni znesek najemnin ostane enak. V nekaterih primerih bodo sklenjeni dogovori o nižjih najemninah ali popolnem odpustu plačila najemnin za določeno obdobje, ki se pozneje ne poračunajo. V takih primeri pa govorimo o ekonomsko spremenjeni najemni pogodbi, ki jo je treba tudi ustrezno računovodsko obravnavati. 

V skladu s SRS in MSRP sprememba zneska najemnine ustreza definiciji spremembe najema, razen če je ta predvidena že v osnovni pogodbi. Obračunavanje sprememb najemov pa je po obstoječih pravilih računovodskih standardov kompleksno. Praviloma to pomeni, da bi moral najemnik ponovno preračunati pravico do uporabe sredstev na podlagi spremenjene obveznosti iz najemov z uporabo trenutno veljavne diskontne stopnje. Kaj to pomeni za velike trgovske verige, ki imajo več sto pogodb, si lahko predstavljamo.

Zato je Odbor za mednarodne računovodske standarde (Odbor) dal v javno razpravo predlog sprememb MSRP 16 – Najemi. Izjemoma bo rok za razpravo samo 14 dni – izteče se 8. maja 2020. Predlagane spremembe bodo objavljene konec maja 2020 in se bodo uporabljale za obdobja poročanja, ki se začenjajo po 1. juniju 2020. Vendar pa je mogoča zgodnejša uporaba. V takih primerih se preračunajo zadržani dobički v obdobju prve uporabe. In kaj predlaga Odbor? 

Uporabnikom bo dana izbirna možnost, da se spremembe najemnih pogodb, ki so posledica COVID 19 v letu 2020, ne obravnavajo kot spremembe najemov. To pomeni, da podjetja lahko nadaljujejo z nespremenjenim računovodenjem najemov – še naprej amortizirajo pravico do uporabe sredstev in prenašajo obresti v obrokih med odhodke obdobje ter hkrati pripoznajo znižanja najemnin v izkazu poslovnega izida kot negativne spremenljive najemnine. 

To izjemo bo mogoče uporabiti le za pogodbe, ki bodo izpolnjevale naslednje tri pogoje:

• znesek nadomestila po spremenjeni pogodbi je enak ali pa nižji od izvirnega nadomestila,

• zmanjšani so zneski obrokov, ki zapadejo v plačilo v letu 2020,

• v pogodbi ni drugih pomembnejših sprememb pogojev najema.

Odbor torej ponuja možnost poenostavitve računovodenja najemnih pogodbe, ki izpolnjujejo pogoje, zapisane v predlogu sprememb. V dokument, ki ga je strokovno osebje predložilo v obravnavo Odboru, je vključena tabela za štiri različne situacije in knjiženje na podlagi poenostavljenih pravil. Za lažje razumevanje smo tabelo prevedli v slovenski jezik.

Zgled - Spremembe najemnin

Na dan 31.3.2020 ima najemnik izkazano obveznost iz najema v višini 2.000 DE. Mesečni obrok za plačilo znaša 100 DE. Zaradi poenostavitve je v vseh zgledih predpostavljeno
(i) da znašajo obresti v posameznem obroku 20 DE; in
(ii) da znižanju za 100 DE v enem izmed mesecev sledi zvišanje obroka za 100 DE, kadar gre samo za odlog plačila.

Analiza računovodske obravnave obveznosti iz najema prikazuje štiri različne okoliščine: pri prvi ni nobenih sprememb pri plačilih obrokov, v ostalih treh so okoliščine spremenjene kot je opisano. Obračun pravice do uporabe sredstev ni vključen, saj ta v vseh zgledih ostaja nespremenjen.

Začetno stanje obveznosti iz najema 31. 3. 2020			2.000
Mesečni obrok			100
Obresti v obroku (predpostavka v vseh enako)			20
Končno stanje obveznosti iz najema 31. 8. 2020			1.520

					NI SPREMEMB		ZNIŽANJE NAJEMNIN  mar - maj 2020: ni plačil		ODLOŽENO PLAČILO  mar - maj: ni plačil  jun - avg: plačilo 200 DE		ZNIŽANJE NAJEMNIN IN ODLOG PLAČILA  mar - maj: ni plačil  jun - avg: plačilo 160 DE
	Knjižba	Opis			Znesek		Znesek		Znesek		Znesek
					V breme	V dobro	V breme	V dobro	V breme	V dobro	V breme	V dobro
	1	Plačilo najemnine (marec - maj 2020)
		Obveznosti iz najema (BS)			300		300		0		120
		Odhodki iz drugih finančnih obveznosti (IPI)			60		60		60		60
		Negativne spremenljive najemnine (IPI)						300				120
		Obveznosti iz najema - obresti (BS)				60		60		60		60
		Denarna sredstva (BS)				300		0		0		0
		Stanje obveznosti na 31. maj 2020				1.760		1.760		2.060		1.940
	2	Plačilo najemnine (junij - avgust 2020)
		Obveznosti iz najema			300		300		600		480
		Odhodki iz drugih finančnih obveznosti			60		60		60		60
		Obveznosti iz najema - obresti				60		60		60		60
		Denarna sredstva				300		300		600		480
		Stanje obveznosti na 31. avgust 2020				1.520		1.520		1.520		1.520

Vir: IASB - Impact of COVID-19

Koronavirus – nove priložnosti za e-učenje

Od objave članka pred tednom, ko smo pisali o vplivih koronavirusa na računovodsko poročanje se je zgodilo veliko. Zdaj je jasno, da bo zakonsko predpisane roke obveznih poročanj težko izpolniti čemur sledi tudi predlog  Zakona o interventnih ukrepih na javnofinančnem področju. Vendar to ni skrb povprečnega Slovenca. Javno življenje v državi se je ustavilo. Ko nam s TV ekranov spregovori Jelko Kacin, se mnogim povrne spomin na težko obdobje 10-dnevne vojne ob osamosvojitvi Slovenije. Tokratni boj bo daljši in zahteval bo več žrtev.

Strah in pasivnost 

Tudi v osamosvojitveni vojni smo bili prežeti s strahom. A bili smo prepričani da bomo iz tega boja izšli kot zmagovalci. In enako moramo razmišljati sedaj. Nisem poklicana, da vam dajem nasvete, kako strah odpraviti. Zato so strokovnjaki in »strokovnjaki«. Splet, ki je v teh dneh naše okno v svet, vam prinaša veliko branja, ki vam morda lahko odpre pot do aktivnega delovanja.

Vsak državljan trenutno stanje doživlja po svoje – odvisno od vlog, ki jih ima. Prav gotovo so podjetniki tisti, ki morajo skrbeti za zdravje svojih zaposlenih, hkrati pa tudi za zdravje podjetij. Vendar pa se morajo zaposleni zavedati, da za njihove plače podjetnik sam ne more poskrbeti. Povsem enako je tudi pri tistih, ki so zaposleni v javnem sektorju. 

Prav je, da si vsak zastavi naslednje vprašanje: Kako lahko pripomorem, da kot družba premagamo strah in ne zapademo v pasivnost? Ozrimo se okrog sebe in razmislimo, kaj lahko ob upoštevanju vseh zaščitnih ukrepov storimo za sosede, ki so morali oditi v službo in so doma pustili otroke, in kaj za sosedo, ki se je do sedaj vozila z javnim prevozom. Spodbudno je slišati, da je v Sloveniji prostovoljcev veliko. In končno naredimo načrt, kako bomo zase porabili čas, ki ga bomo pretežno preživeli doma .

Delo od doma ali delo doma

O delu na domu se v teh dneh veliko govori. Sama sem v tak način dela vpeta že od nekdaj. Pri mojem delu je bil to edini način, da sem prišla do miru, ki sem ga potrebovala. To pa ni dano vsem. Tako poštar kot smetarsko vozilo sta danes prišla v našo ulico. Tudi trgovke, zdravniki, policisti, peki in delavci v proizvodnih podjetjih so na svojih delovnih mestih. Prihajajo informacije o zapiranju tovarn. Doma bodo ostali zaposleni, ki svojega dela ne bodo opravljali od doma.

Torej imamo ljudi, ki bodo svoje delovne obveznosti izpolnili od doma, in imamo ljudi, ki bodo čas doma lahko izkoristili za delo doma. To slednje pomeni, da bodo morda lahko svoj dom spravili v red ali pa se posvetili kakšni pridobitniški dejavnosti.

Prav slednje je že zaznati. Danes zjutraj me je presenetil SMS s povabilom k ogledu TV prodaje in k nakupu kapljic za okrepitev imunskega sistema. Pošiljatelj sporočila je na telefonu na voljo ves dan, saj je sicer v funkciji učitelja v podaljšanem bivanju. 

(Brezplačno) izobraževanje na daljavo 

Zanimive so aktivnosti na področju izobraževanja na vseh ravneh formalnega izobraževanja – od osnovne šole do fakultet. Tudi nacionalna televizija bo dopoldanski program namenila izobraževanju osnovnošolskih otrok v strukturirani obliki. Pohvalno. O usmeritvah za organizacija dela v primeru začasne prekinitve izvajanja vzgojno-izobraževalne dejavnosti v vzgojno-izobraževalnih zavodih si lahko preberete tukaj.

Kar naenkrat so v zraku besedne zveze: spletno učenje, učenje na daljavo, e-učenje. Enotne definicije, kaj ti pojmi pomenijo, ni. Naši izobraževalni programi so povezani s temi besedami. Namenjeni so računovodskim strokovnjakom in pa tudi tistim, ki so poslovno povezani z njimi ali uporabljajo njihove končne izdelke – to pa so letna poročila. In ravno priprava letnih poročil je ta hip vroča tema. Poleg plačljivih vsebin so na voljo tudi brezplačne vsebine – v obliki posnetkov webinarjev ali zgolj dokumentov, ki lahko služijo kot pripomoček. 

Izvedli smo že več brezplačnih webinarjev in do nekaterih od njih lahko še vedno dostopate. Seznam smo v teh dneh dopolnili. V teh k(o)ronskih časih pa bomo poskrbeli za izvedbo še nekaterih, zato spremljajte razpisane dogodke.

Želimo vas opozoriti tudi na aktualne brezplačne vsebine v obliki webinarjev še dveh drugih podjetij. Oglejte si jih, kajti vse to bomo potrebovali pri svojem delu. Podjetje Tax-Fin- Lex nudi odgovore na vprašanja delodajalcev in zaposlenih v povezavi s koronavirusom. Podjetje Lisac & Lisac pa poleg že objavljenih posnetkov webinarjev s področja prodaje, marketinga in komunikacije pripravlja serijo 21 brezplačnih webinarjev – vsak večer po poročilih.

V teh dneh odpadajo izobraževanja v klasičnih predavalnicah. Spletno izobraževanje bo tako lahko potrdilo svoje prednosti. Poleg dosegljivosti je pomemben tudi stroškovni vidik, ki smo ga predstavili v članku Koliko nas stane izobraževanje

Koronavirus in računovodsko poročanje

Tudi v letih, ko ne razsaja koronavirus, se zaposleni v računovodstvih srečujejo s simptomi, ki so značilni za ta virus. So utrujeni, imajo vročico (ne vročine), soočajo se s pomanjkanjem zraka in se prostovoljno odpovejo socialnem življenju, ki ga zamenjajo za karanteno v svojih pisarnah. Poleg skrbi za lastno počutje pa bi se morali računovodje in poslovodstva vprašati, kako pojav in širitev koronavirusa vplivata na računovodsko poročanje za leto 2019. 

Koronavirus in dogodki po datumu bilance

V marcu 2020 vemo o koronavirusu in o njegovih vplivih na gospodarstvo bistveno več, kot smo vedeli 31. 12. 2019, ki predstavlja datum zaključka poslovnega leta za večino podjetij v Sloveniji. V začetku smo na koronavirus gledali kot na pojav, ki je omejen na Kitajsko. Zdaj je že jasno, da temu ni tako. Skoraj ni podjetja, ki ne bi bilo izpostavljeno specifičnim tveganjem (koristim) v povezavi s koronavirusom. Obstajajo pa tudi ocene oziroma napovedi o vplivu koronavirusa na globalno gospodarsko rast. 

OECD je te dni zaradi širjenja koronavirusa znižal napoved letošnje svetovne gospodarske rasti s prejšnjih 2,9 odstotka na 2,4. Če bo izbruh trajal dlje časa, kot je trenutno pričakovano, bi se rast lahko upočasnila na 1,5 odstotka, Japonska in območje z evrom pa bi lahko zdrsnila v recesijo. Kako opisane okoliščine vključiti v letno poročilo 2019?

Presojo o vplivih dogodkov po datumu bilance stanja morajo narediti tako podjetja, ki uporabljajo zbirko Mednarodnih standardov računovodskega poročanja (MSRP), kot uporabniki Slovenskih računovodskih standardov (SRS). V zbirki MSRP pravila o poročanju teh dogodkov vsebuje MRS 10 – Dogodki po datumu bilance, v zbirki SRS pa vsebinsko enake določbe vsebuje SRS 20 – Bilanca stanja za zunanje poročanje. V okvirčku lahko najdete celoten člen 20.14, v katerem smo podčrtali del, ki govori o nepopravljalnih dogodkih – o dogodkih, ki ne zahtevajo preračuna gospodarskih kategorij v bilanci stanja na 31. 12. 2019.

SRS 20.14 - Bilanca stanja
Sredstva in obveznosti (dolgovi) se v bilanci stanja preračunajo v skladu z dogodki po datumu bilance stanja, če iz teh dogodkov izvirajo dodatni dokazi, koristni pri ocenjevanju zneskov, ki na dan bilance stanja vplivajo na stanje sredstev in obveznosti (dolgov) ali kažejo, da predpostavka o časovni neomejenosti delovanja v zvezi s celotno organizacijo ali z njenim delom ne drži. Sredstva in obveznosti (dolgovi) se v bilanci stanja ne preračunajo v skladu z dogodki po datumu bilance stanja, ki na dan bilance stanja ne vplivajo na stanje sredstev in obveznosti (dolgov), se pa razkrijejo, če so tako pomembni, da bi se sicer zmanjšala zmožnost uporabnikov bilance stanja izdelati ustrezne ocene in sprejeti pravilne odločitve. Pri tem je treba zagotoviti informacije o vrsti dogodka in oceno zneska ali izjavo, da taka ocena ni mogoča.

Na zaključni dan v letu 2019 so bili poznani le redki primeri okužbe z virusom, prav tako ni bilo dokazov o načinu prenosa tega virusa. To so torej okoliščine, ki so obstajale na ta dan. Poznejše širjenje virusa in pa opredelitev, da gre za nov koronavirus, ne daje dodatnih dokazov o okoliščinah, ki so obstajale 31. 12. 2019. Zato so ti poznejši dogodki v okviru računovodskih pravil opredeljeni kot nepopravljalni dogodki.

Da ponazorimo kar s konkretnimi primeri. Ne upoštevajo se pričakovane izgube pri finančnih instrumentih, npr. padec cene delnic, ne upošteva se padec cene nafte. O tem več v dveh člankih v slovenskem jeziku, ki nazorno prikazujeta, kaj se v poslovnem svetu zgodi v enem mesecu. Prvi članek je bil objavljen konec januarja 2020:

Korona virus je prizadel vrednost delnic in cene surove nafte

in drugi konec februarja:

Virus zasejal paniko tudi na borzah, zlato v evrih rekordno visoko

Pojasnila v letnem poročilu

Po našem mnenju pojav koronavirusa ni popravljalni dogodek, zaradi katerega bi bilo treba preračunati postavke v računovodskih izkazih. Njegov vpliv se samo razkrije v letnem poročilu, če je vpliv na podjetje pomemben, sicer se ne omenja. 

Podjetja so pred velikim izzivom, kako prikazati vpliv koronavirusa na prihodnje poslovanje, ko pa se dnevno pojavljajo nove informacije. Še posebej to velja za javna podjetja, ki morajo svojim investitorjem poslati jasno sporočilo, kako bo to vplivalo na prihodke podjetja, oskrbovalne verige, likvidnost in zmožnost izpolnjevanja posojilnih zavez in ne nazadnje na dividendno politiko. 

Pričakujemo lahko, da bodo nadzorne institucije v Sloveniji tudi naslovile kakšno obvestilo na podjetja, kot to počnejo že v tujini. O tem si več lahko preberete v članku:

Companies Are Grappling With How to Report Coronavirus Risks

Roki poročanja

 V Sloveniji so roki za oddajo letnih poročil in davčnih obračunov nespremenjeni. Za zdaj še nismo zapirali podjetij in šol, kot se to dogaja v nekaterih državah, lahko pa podjetje zaradi nastalih okoliščin ne bi moglo izpolniti zakonsko predpisanih rokov. Nekatera podjetja že imajo težave s pridobivanjem podatkov od povezanih družb in poslovnih partnerjev iz držav, kjer je virus v polnem razmahu. 

Kot zanimivost – v letu 2019 je imel FURS težave s svojim »tehničnim virusom« in smo obračun davka od dohodkov lahko oddajali vse do 8. aprila 2019. AJPES pa je odgovoril, da nima zakonske podlage za podaljšanje roka: 

Ajpes ne bo podaljšal roka za oddajo letnih poročil