Koronavirus spreminja tudi računovodske standarde

Računovodski standardi so pravila stroke, ki urejajo tako način evidentiranja poslovnih dogodkov kot tudi njihovo predstavitev v računovodskih izkazih in v pojasnilih, ki spremljajo izkaze. Zaradi epidemije so bili sprejeti številni izredni ukrepi v obliki državnih pomoči, ki bodo bistveno vplivali na postavke prihodkov v računovodskih izkazih. Hkrati pa se najemniki in najemodajalci dogovarjajo o novih pogojih – praviloma o nižjih najemninah ali začasnem neplačevanju najemnin. To sta dve področji, ki sta zahtevali dopolnitev oziroma spremembo računovodskih standardov.

Državne podpore 

O državnih podporah smo pisali v dveh člankih v decembru 2015 z naslovom Državne podpore (pomoči) – računovodski in DDPO vidik.

Državne podpore (pomoči) v SRS 2016 (1. del)

Državne podpore (pomoči) v SRS 2016 (2. del)

Vsebina obeh omenjenih člankov je še vedno relevantna, saj z vidika računovodske obravnave državnih podpor ni prišlo do vsebinskih sprememb. Priporočamo, da si ju preberete.

Še vedno obstaja razlika med zbirkama SRS in MSRP glede predstavitve državnih podpor, o čemer pišemo v prej omenjenih člankih. V skladu z zbirko SRS državna podpora pri prejemniku vedno pomeni prihodek, nikoli se ne zmanjšujejo stroški. To velja tudi, ko podjetja prejemajo državno podporo kot oprostitev plačila obveznosti, ki so povzročile nastanek določenih stroškov. 

Zbirka SRS je po napotkih za uporabo skromnejša in zato je zaradi pomembnosti teme strokovni svet Slovenskega inštituta za revizijo na svoji seji 10. aprila 2020 sprejel Pojasnilo 1 k Slovenskemu računovodskemu standardu 15: Računovodsko izkazovanje državnih pomoči zaradi COVID-19. Vsebinsko to pojasnilo ne predstavlja nobene novosti, pač pa le izrecno opozori na dejstvo, da je treba državne pomoči obravnavati kot poslovni prihodek in da bo treba v pojasnilih k računovodskim izkazom posebej razkriti znesek in opisati tudi njihovo naravo. To velja za obdobja poročanja, ki se zaključijo po 13. marcu 2020. Pojasnilo si lahko ogledate na tej povezavi.

Podjetja bodo deležna različnih oblik državnih podpor: odpusta plačila socialnih prispevkov, povračila nadomestila plač za čakanje na delo in morda tudi nižjih obrestnih mer pri posojilih. Nekatere med njimi so tudi pogojne in jih bo morda treba vrniti. Kadar je državno podporo treba vrniti (v celoti ali le delno) zaradi neizpolnjevanja pogojev, je treba vračilo obračunati kot popravek računovodske ocene (glej 5. točka Okvira v SRS oziroma MRS 8) – torej z učinkom v tekočem obdobju in v prihodnjih obdobjih. Tak primer so povračila nadomestil plač za čas čakanja na delo in nezmožnosti dela zaradi višje sile. 

Po trenutnih zakonskih podlagah so do njih upravičeni tisti delodajalci, ki jim bodo prihodki v letu 2020 padli za več kot 10 % glede na leto 2019. Kako to pomoč obravnavati med letom, se bo vsako podjetje odločilo samo. Vsekakor bo v treba v medletnih poročilih, ki jih zahtevajo banke pa tudi lastniki, zneske prejetih podpor predstaviti posebej. Ob zaključku poslovnega leta 2020 pa bo višina prihodkov, ki je kriterij za to državno podporo, že znana. V primeru, da bo treba prejeto podporo vrniti, bo na bilančni dan prejeti znesek predstavljal obveznost, sicer pa prihodek.

Najemi 

Pravni vidik najemnih pogodb je v zadnjih tednih kar pogosto obravnavana tema. Različni avtorji (pravniki) so pisali o tem, kdo naj nosi posledice pandemije v primeru najema prostorov, ki jih najemniki ne morejo uporabljati. Članki so nujno branje za vse, ki so v vlogi najemnikov ali najemodajalcev. Avtorji v njih predstavijo pogoje za odpoved najemnega razmerja in možnost razveze zaradi spremenjenih okoliščin ter pri tem opozorijo tudi na rešitve v drugih državah.

Medtem ko je pri pokrivanju stroškov plač podjetjem priskočila na pomoč država, se bo treba glede najemnin dogovoriti z najemodajalcem. Poslovno gledano gre za vprašanje, kdo naj nosi breme pandemije, ko številna podjetja niso mogla poslovati, ker jim je bilo to bodisi prepovedano ali pa niso mogla izpolnjevati predpisanih zaščitnih ukrepov. V nekaterih primerih pa bo prišlo tudi do razveze pogodb, kar pa ni vedno ravno enostavno in za najemnika praviloma tudi ne brez stroškov.

Podjetja morajo ukrepati hitro. Tudi najemodajalci se zavedajo, v kakšni situaciji so se znašli najemniki, in tako so nekateri že sami ponudili različne možnosti za blažitev likvidnostnih težav najemnikov. Ena od možnosti je odložitev plačila najemnin in taka pogodba z ekonomskega vidika ni spremenjena, saj skupni znesek najemnin ostane enak. V nekaterih primerih bodo sklenjeni dogovori o nižjih najemninah ali popolnem odpustu plačila najemnin za določeno obdobje, ki se pozneje ne poračunajo. V takih primeri pa govorimo o ekonomsko spremenjeni najemni pogodbi, ki jo je treba tudi ustrezno računovodsko obravnavati. 

V skladu s SRS in MSRP sprememba zneska najemnine ustreza definiciji spremembe najema, razen če je ta predvidena že v osnovni pogodbi. Obračunavanje sprememb najemov pa je po obstoječih pravilih računovodskih standardov kompleksno. Praviloma to pomeni, da bi moral najemnik ponovno preračunati pravico do uporabe sredstev na podlagi spremenjene obveznosti iz najemov z uporabo trenutno veljavne diskontne stopnje. Kaj to pomeni za velike trgovske verige, ki imajo več sto pogodb, si lahko predstavljamo.

Zato je Odbor za mednarodne računovodske standarde (Odbor) dal v javno razpravo predlog sprememb MSRP 16 – Najemi. Izjemoma bo rok za razpravo samo 14 dni – izteče se 8. maja 2020. Predlagane spremembe bodo objavljene konec maja 2020 in se bodo uporabljale za obdobja poročanja, ki se začenjajo po 1. juniju 2020. Vendar pa je mogoča zgodnejša uporaba. V takih primerih se preračunajo zadržani dobički v obdobju prve uporabe. In kaj predlaga Odbor? 

Uporabnikom bo dana izbirna možnost, da se spremembe najemnih pogodb, ki so posledica COVID 19 v letu 2020, ne obravnavajo kot spremembe najemov. To pomeni, da podjetja lahko nadaljujejo z nespremenjenim računovodenjem najemov – še naprej amortizirajo pravico do uporabe sredstev in prenašajo obresti v obrokih med odhodke obdobje ter hkrati pripoznajo znižanja najemnin v izkazu poslovnega izida kot negativne spremenljive najemnine. 

To izjemo bo mogoče uporabiti le za pogodbe, ki bodo izpolnjevale naslednje tri pogoje:

• znesek nadomestila po spremenjeni pogodbi je enak ali pa nižji od izvirnega nadomestila,

• zmanjšani so zneski obrokov, ki zapadejo v plačilo v letu 2020,

• v pogodbi ni drugih pomembnejših sprememb pogojev najema.

Odbor torej ponuja možnost poenostavitve računovodenja najemnih pogodbe, ki izpolnjujejo pogoje, zapisane v predlogu sprememb. V dokument, ki ga je strokovno osebje predložilo v obravnavo Odboru, je vključena tabela za štiri različne situacije in knjiženje na podlagi poenostavljenih pravil. Za lažje razumevanje smo tabelo prevedli v slovenski jezik.

Zgled - Spremembe najemnin

Na dan 31.3.2020 ima najemnik izkazano obveznost iz najema v višini 2.000 DE. Mesečni obrok za plačilo znaša 100 DE. Zaradi poenostavitve je v vseh zgledih predpostavljeno
(i) da znašajo obresti v posameznem obroku 20 DE; in
(ii) da znižanju za 100 DE v enem izmed mesecev sledi zvišanje obroka za 100 DE, kadar gre samo za odlog plačila.

Analiza računovodske obravnave obveznosti iz najema prikazuje štiri različne okoliščine: pri prvi ni nobenih sprememb pri plačilih obrokov, v ostalih treh so okoliščine spremenjene kot je opisano. Obračun pravice do uporabe sredstev ni vključen, saj ta v vseh zgledih ostaja nespremenjen.

Začetno stanje obveznosti iz najema 31. 3. 2020			2.000
Mesečni obrok			100
Obresti v obroku (predpostavka v vseh enako)			20
Končno stanje obveznosti iz najema 31. 8. 2020			1.520

					NI SPREMEMB		ZNIŽANJE NAJEMNIN  mar - maj 2020: ni plačil		ODLOŽENO PLAČILO  mar - maj: ni plačil  jun - avg: plačilo 200 DE		ZNIŽANJE NAJEMNIN IN ODLOG PLAČILA  mar - maj: ni plačil  jun - avg: plačilo 160 DE
	Knjižba	Opis			Znesek		Znesek		Znesek		Znesek
					V breme	V dobro	V breme	V dobro	V breme	V dobro	V breme	V dobro
	1	Plačilo najemnine (marec - maj 2020)
		Obveznosti iz najema (BS)			300		300		0		120
		Odhodki iz drugih finančnih obveznosti (IPI)			60		60		60		60
		Negativne spremenljive najemnine (IPI)						300				120
		Obveznosti iz najema - obresti (BS)				60		60		60		60
		Denarna sredstva (BS)				300		0		0		0
		Stanje obveznosti na 31. maj 2020				1.760		1.760		2.060		1.940
	2	Plačilo najemnine (junij - avgust 2020)
		Obveznosti iz najema			300		300		600		480
		Odhodki iz drugih finančnih obveznosti			60		60		60		60
		Obveznosti iz najema - obresti				60		60		60		60
		Denarna sredstva				300		300		600		480
		Stanje obveznosti na 31. avgust 2020				1.520		1.520		1.520		1.520

Vir: IASB - Impact of COVID-19

Koronavirus – nove priložnosti za e-učenje

Od objave članka pred tednom, ko smo pisali o vplivih koronavirusa na računovodsko poročanje se je zgodilo veliko. Zdaj je jasno, da bo zakonsko predpisane roke obveznih poročanj težko izpolniti čemur sledi tudi predlog  Zakona o interventnih ukrepih na javnofinančnem področju. Vendar to ni skrb povprečnega Slovenca. Javno življenje v državi se je ustavilo. Ko nam s TV ekranov spregovori Jelko Kacin, se mnogim povrne spomin na težko obdobje 10-dnevne vojne ob osamosvojitvi Slovenije. Tokratni boj bo daljši in zahteval bo več žrtev.

Strah in pasivnost 

Tudi v osamosvojitveni vojni smo bili prežeti s strahom. A bili smo prepričani da bomo iz tega boja izšli kot zmagovalci. In enako moramo razmišljati sedaj. Nisem poklicana, da vam dajem nasvete, kako strah odpraviti. Zato so strokovnjaki in »strokovnjaki«. Splet, ki je v teh dneh naše okno v svet, vam prinaša veliko branja, ki vam morda lahko odpre pot do aktivnega delovanja.

Vsak državljan trenutno stanje doživlja po svoje – odvisno od vlog, ki jih ima. Prav gotovo so podjetniki tisti, ki morajo skrbeti za zdravje svojih zaposlenih, hkrati pa tudi za zdravje podjetij. Vendar pa se morajo zaposleni zavedati, da za njihove plače podjetnik sam ne more poskrbeti. Povsem enako je tudi pri tistih, ki so zaposleni v javnem sektorju. 

Prav je, da si vsak zastavi naslednje vprašanje: Kako lahko pripomorem, da kot družba premagamo strah in ne zapademo v pasivnost? Ozrimo se okrog sebe in razmislimo, kaj lahko ob upoštevanju vseh zaščitnih ukrepov storimo za sosede, ki so morali oditi v službo in so doma pustili otroke, in kaj za sosedo, ki se je do sedaj vozila z javnim prevozom. Spodbudno je slišati, da je v Sloveniji prostovoljcev veliko. In končno naredimo načrt, kako bomo zase porabili čas, ki ga bomo pretežno preživeli doma .

Delo od doma ali delo doma

O delu na domu se v teh dneh veliko govori. Sama sem v tak način dela vpeta že od nekdaj. Pri mojem delu je bil to edini način, da sem prišla do miru, ki sem ga potrebovala. To pa ni dano vsem. Tako poštar kot smetarsko vozilo sta danes prišla v našo ulico. Tudi trgovke, zdravniki, policisti, peki in delavci v proizvodnih podjetjih so na svojih delovnih mestih. Prihajajo informacije o zapiranju tovarn. Doma bodo ostali zaposleni, ki svojega dela ne bodo opravljali od doma.

Torej imamo ljudi, ki bodo svoje delovne obveznosti izpolnili od doma, in imamo ljudi, ki bodo čas doma lahko izkoristili za delo doma. To slednje pomeni, da bodo morda lahko svoj dom spravili v red ali pa se posvetili kakšni pridobitniški dejavnosti.

Prav slednje je že zaznati. Danes zjutraj me je presenetil SMS s povabilom k ogledu TV prodaje in k nakupu kapljic za okrepitev imunskega sistema. Pošiljatelj sporočila je na telefonu na voljo ves dan, saj je sicer v funkciji učitelja v podaljšanem bivanju. 

(Brezplačno) izobraževanje na daljavo 

Zanimive so aktivnosti na področju izobraževanja na vseh ravneh formalnega izobraževanja – od osnovne šole do fakultet. Tudi nacionalna televizija bo dopoldanski program namenila izobraževanju osnovnošolskih otrok v strukturirani obliki. Pohvalno. O usmeritvah za organizacija dela v primeru začasne prekinitve izvajanja vzgojno-izobraževalne dejavnosti v vzgojno-izobraževalnih zavodih si lahko preberete tukaj.

Kar naenkrat so v zraku besedne zveze: spletno učenje, učenje na daljavo, e-učenje. Enotne definicije, kaj ti pojmi pomenijo, ni. Naši izobraževalni programi so povezani s temi besedami. Namenjeni so računovodskim strokovnjakom in pa tudi tistim, ki so poslovno povezani z njimi ali uporabljajo njihove končne izdelke – to pa so letna poročila. In ravno priprava letnih poročil je ta hip vroča tema. Poleg plačljivih vsebin so na voljo tudi brezplačne vsebine – v obliki posnetkov webinarjev ali zgolj dokumentov, ki lahko služijo kot pripomoček. 

Izvedli smo že več brezplačnih webinarjev in do nekaterih od njih lahko še vedno dostopate. Seznam smo v teh dneh dopolnili. V teh k(o)ronskih časih pa bomo poskrbeli za izvedbo še nekaterih, zato spremljajte razpisane dogodke.

Želimo vas opozoriti tudi na aktualne brezplačne vsebine v obliki webinarjev še dveh drugih podjetij. Oglejte si jih, kajti vse to bomo potrebovali pri svojem delu. Podjetje Tax-Fin- Lex nudi odgovore na vprašanja delodajalcev in zaposlenih v povezavi s koronavirusom. Podjetje Lisac & Lisac pa poleg že objavljenih posnetkov webinarjev s področja prodaje, marketinga in komunikacije pripravlja serijo 21 brezplačnih webinarjev – vsak večer po poročilih.

V teh dneh odpadajo izobraževanja v klasičnih predavalnicah. Spletno izobraževanje bo tako lahko potrdilo svoje prednosti. Poleg dosegljivosti je pomemben tudi stroškovni vidik, ki smo ga predstavili v članku Koliko nas stane izobraževanje

Koronavirus in računovodsko poročanje

Tudi v letih, ko ne razsaja koronavirus, se zaposleni v računovodstvih srečujejo s simptomi, ki so značilni za ta virus. So utrujeni, imajo vročico (ne vročine), soočajo se s pomanjkanjem zraka in se prostovoljno odpovejo socialnem življenju, ki ga zamenjajo za karanteno v svojih pisarnah. Poleg skrbi za lastno počutje pa bi se morali računovodje in poslovodstva vprašati, kako pojav in širitev koronavirusa vplivata na računovodsko poročanje za leto 2019. 

Koronavirus in dogodki po datumu bilance

V marcu 2020 vemo o koronavirusu in o njegovih vplivih na gospodarstvo bistveno več, kot smo vedeli 31. 12. 2019, ki predstavlja datum zaključka poslovnega leta za večino podjetij v Sloveniji. V začetku smo na koronavirus gledali kot na pojav, ki je omejen na Kitajsko. Zdaj je že jasno, da temu ni tako. Skoraj ni podjetja, ki ne bi bilo izpostavljeno specifičnim tveganjem (koristim) v povezavi s koronavirusom. Obstajajo pa tudi ocene oziroma napovedi o vplivu koronavirusa na globalno gospodarsko rast. 

OECD je te dni zaradi širjenja koronavirusa znižal napoved letošnje svetovne gospodarske rasti s prejšnjih 2,9 odstotka na 2,4. Če bo izbruh trajal dlje časa, kot je trenutno pričakovano, bi se rast lahko upočasnila na 1,5 odstotka, Japonska in območje z evrom pa bi lahko zdrsnila v recesijo. Kako opisane okoliščine vključiti v letno poročilo 2019?

Presojo o vplivih dogodkov po datumu bilance stanja morajo narediti tako podjetja, ki uporabljajo zbirko Mednarodnih standardov računovodskega poročanja (MSRP), kot uporabniki Slovenskih računovodskih standardov (SRS). V zbirki MSRP pravila o poročanju teh dogodkov vsebuje MRS 10 – Dogodki po datumu bilance, v zbirki SRS pa vsebinsko enake določbe vsebuje SRS 20 – Bilanca stanja za zunanje poročanje. V okvirčku lahko najdete celoten člen 20.14, v katerem smo podčrtali del, ki govori o nepopravljalnih dogodkih – o dogodkih, ki ne zahtevajo preračuna gospodarskih kategorij v bilanci stanja na 31. 12. 2019.

SRS 20.14 - Bilanca stanja
Sredstva in obveznosti (dolgovi) se v bilanci stanja preračunajo v skladu z dogodki po datumu bilance stanja, če iz teh dogodkov izvirajo dodatni dokazi, koristni pri ocenjevanju zneskov, ki na dan bilance stanja vplivajo na stanje sredstev in obveznosti (dolgov) ali kažejo, da predpostavka o časovni neomejenosti delovanja v zvezi s celotno organizacijo ali z njenim delom ne drži. Sredstva in obveznosti (dolgovi) se v bilanci stanja ne preračunajo v skladu z dogodki po datumu bilance stanja, ki na dan bilance stanja ne vplivajo na stanje sredstev in obveznosti (dolgov), se pa razkrijejo, če so tako pomembni, da bi se sicer zmanjšala zmožnost uporabnikov bilance stanja izdelati ustrezne ocene in sprejeti pravilne odločitve. Pri tem je treba zagotoviti informacije o vrsti dogodka in oceno zneska ali izjavo, da taka ocena ni mogoča.

Na zaključni dan v letu 2019 so bili poznani le redki primeri okužbe z virusom, prav tako ni bilo dokazov o načinu prenosa tega virusa. To so torej okoliščine, ki so obstajale na ta dan. Poznejše širjenje virusa in pa opredelitev, da gre za nov koronavirus, ne daje dodatnih dokazov o okoliščinah, ki so obstajale 31. 12. 2019. Zato so ti poznejši dogodki v okviru računovodskih pravil opredeljeni kot nepopravljalni dogodki.

Da ponazorimo kar s konkretnimi primeri. Ne upoštevajo se pričakovane izgube pri finančnih instrumentih, npr. padec cene delnic, ne upošteva se padec cene nafte. O tem več v dveh člankih v slovenskem jeziku, ki nazorno prikazujeta, kaj se v poslovnem svetu zgodi v enem mesecu. Prvi članek je bil objavljen konec januarja 2020:

Korona virus je prizadel vrednost delnic in cene surove nafte

in drugi konec februarja:

Virus zasejal paniko tudi na borzah, zlato v evrih rekordno visoko

Pojasnila v letnem poročilu

Po našem mnenju pojav koronavirusa ni popravljalni dogodek, zaradi katerega bi bilo treba preračunati postavke v računovodskih izkazih. Njegov vpliv se samo razkrije v letnem poročilu, če je vpliv na podjetje pomemben, sicer se ne omenja. 

Podjetja so pred velikim izzivom, kako prikazati vpliv koronavirusa na prihodnje poslovanje, ko pa se dnevno pojavljajo nove informacije. Še posebej to velja za javna podjetja, ki morajo svojim investitorjem poslati jasno sporočilo, kako bo to vplivalo na prihodke podjetja, oskrbovalne verige, likvidnost in zmožnost izpolnjevanja posojilnih zavez in ne nazadnje na dividendno politiko. 

Pričakujemo lahko, da bodo nadzorne institucije v Sloveniji tudi naslovile kakšno obvestilo na podjetja, kot to počnejo že v tujini. O tem si več lahko preberete v članku:

Companies Are Grappling With How to Report Coronavirus Risks

Roki poročanja

 V Sloveniji so roki za oddajo letnih poročil in davčnih obračunov nespremenjeni. Za zdaj še nismo zapirali podjetij in šol, kot se to dogaja v nekaterih državah, lahko pa podjetje zaradi nastalih okoliščin ne bi moglo izpolniti zakonsko predpisanih rokov. Nekatera podjetja že imajo težave s pridobivanjem podatkov od povezanih družb in poslovnih partnerjev iz držav, kjer je virus v polnem razmahu. 

Kot zanimivost – v letu 2019 je imel FURS težave s svojim »tehničnim virusom« in smo obračun davka od dohodkov lahko oddajali vse do 8. aprila 2019. AJPES pa je odgovoril, da nima zakonske podlage za podaljšanje roka: 

Ajpes ne bo podaljšal roka za oddajo letnih poročil