Dopusti – ne samo na morju, tudi v računovodskih izkazih

Zakaj Slovenci dopustujemo junija

Junija smo Slovenci tradicionalno na dopustu. Kje je vzrok? Rečemo lahko, da je podlaga v naši delovni zakonodaji in navadah zaposlenih. Ljudje smo pač nabiralci in se zelo dobro počutimo, če kaj prihranimo. In če je to dopust, potem smo še posebej srečni. Skoraj ni Slovenca, ki ne bi znal takoj povedati, koliko dni neizkoriščenega dopusta še ima, in še posebej s ponosom povemo, koliko dni lanskega neizkoriščenega dopusta imamo.

Prenos pravice do koriščenja letnega dopusta

Pravica do prenosa dela letnega dopusta je urejena v 162. členu Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1). Zakon dopušča možnost koriščenja dopusta v več delih, pri čemer mora en del trajati najmanj dva tedna. Preostanek letnega dopusta lahko zaposleni izkoristi v naslednjem koledarskem letu do 30. junija, če se tako dogovori z delodajalcem.

Nekateri zaposleni pa imajo pravico izrabiti ves letni dopust v naslednjem koledarskem letu do 31. decembra. To so tisti, ki dopusta niso mogli izkoristiti v tekočem koledarskem letu zaradi odsotnosti, bolezni ali poškodbe, porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka. Enako pravico imajo tudi zaposleni v tujini, če to omogoča kolektivna pogodba.

Kam z dopusti v računovodskih izkazih

Zaradi navedenih zakonskih rešitev je z vidika računovodenja treba presojati vsakega zaposlenega posebej. Nekateri zaposleni izkoristijo ves svoj dopust že v prvih mesecih leta, o čemer se seveda dogovorijo z delodajalcem, saj 163. člen ZDR-1 daje zaposlenim pravico do odločanja le o enem dnevu letnega dopusta. Le starši šolooobveznih otrok imajo pravico do enega tedna dopusta v času šolskih počitnic.

Odločitve zaposlenih o razporeditvi letnega dopusta (glede na zakonske rešitve bi bilo pravilneje zapisati, da so to bolj odločitve delodajalcev) vplivajo na računovodske izkaze podjetja. V nekaterih primerih namreč zaposleni »dolgujejo« del dopusta podjetju, v nekaterih primerih pa zaposleni »terjajo« podjetje za še neizkoriščeni dopust. Vse to se mora odražati v izkazu poslovnega izida in bilanci stanja na določen dan.

V prvi polovici leta zaposleni praviloma ne koristijo dopusta tekočega koledarskega leta. Tisti bralci, ki ste računovodje, ste morali v prejšnjem odstavku že razmišljati, katere gospodarske kategorije se pojavljajo v povezavi z dopustom. Poleg stroškov dela, kar plačilo dopusta je, ste morali pomisliti tudi na dve računovodski kategoriji – aktivne in pasivne časovne razmejitve.

Če je računovodska stroka sprejela dejstvo, da so neizkoriščeni dopusti obveznost podjetja do zaposlenih na bilančni presečni dan – za večino podjetij je to 31. december, pa še vedno pogrešamo razmejitve za letne dopuste v medletnih izkazih. Opozoriti želimo, da bi bilo treba za pravilno ugotavljanje medletnih rezultatov razmejiti stroške dopustov tekočega koledarskega leta.

Tako bi bilo treba na dan 30. 6. 2016 za tiste, ki so že izkoristili ves dopust za leto 2016, pripoznati »terjatev« do zaposlenih za polovico stroškov njihovega dopusta. Za tiste, ki pa niso izkoristili še niti dneva dopusta za leto 2016 – to pa je večina zaposlenih v Sloveniji, bi bilo treba pripoznati »obveznosti« podjetja za polovico njihovega letnega dopusta. Le tako bi bil poslovni izid podjetja na ta dan pravilen.

In kako če zaposleni odide (pa ne na dopust)

V skladu s 161. členom ZDR-1 pripada sorazmerni del letnega dopusta, torej 1/12 za vsak mesec zaposlitve, zaposlenemu, ki sklene ali mu preneha delovno razmerje med koledarskim letom in je torej v posameznem koledarskem letu zaposlen manj kot eno leto. Pri menjavi delodajalca med letom bo gotovo vsak delodajalec izrabil to možnost, razen če se zaposleni in delodajalec ne dogovorita drugače.

To je za delodajalce ugodnejša rešitev v primerjavi z rešitvijo v prejšnjem ZDR, kjer načelo sorazmernosti ni bilo zapisano. Tako lahko delodajalec v primeru, ko je zaposleni izkoristil ves dopust pred odpovedjo pogodbe, pri zadnji izplačani plači poračuna dopust, ki pripada zaposlenemu glede na trajanje zaposlitve v koledarskem letu.

Tako sem avtorica tega prispevka razumela načelo sorazmernosti. Vendar me je kar nekaj kolegov iz stroke opozorilo, da v praksi temu ni tako. Nekateri so mnenja, da poračuna sploh ni mogoče opraviti. Opozarjam na 136. člen ZDR-1, ki govori o zadrževanju in pobotu izplačila plače. Brez izjave zaposlenega, da se strinja s pobotom, ne bo šlo.

Vendar pa je iz pojasnila na spletni strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti razvidno, da delodajalec lahko uveljavlja regresni oziroma odškodninski zahtevek, tudi s tožbo na sodišču.

Kljub temu, pa si v spodnjem videu oglejte naš idealni zgled knjiženja poračuna dopusta ob prekinitvi pogodbe o delovnem razmerju z naslovom Razmejevanje stroškov dopusta. Zaposleni je namreč v tem zgledu podal izjavo, da se s pobotom strinja.

Zgled knjiženja in še vrsta drugih - prek 400 jih je – si lahko ogledate v e-paketu SRS 2016. Priskrbite si testno geslo za ta izdelek in si oglejte praktične primere.

MSRP ali ne MSRP - to je zdaj vprašanje

Obvezna uporaba za konsolidirane izkaze

Za leto 2016 morajo skupinske (konsolidirane) računovodske izkaze obvezno sestaviti le še velike skupine podjetij. Pri njihovi sestavitvi pa morajo uporabiti zbirko mednarodnih standardov računovodskega poročanja (MSRP).

Odločitev, ali bodo v skupini tudi samostojne izkaze posameznih podjetij pripravili na podlagi MSRP, je prepuščena poslovodstvu. Kar nekaj podjetij se je že odločilo, da bodo zbirko MSRP uporabila zgolj za konsolidirane izkaze. Vzrokov za takšno odločitev je več.

Nekatera podjetja ocenjujejo, da bodo stroški računovodenja nižji z uporabo zbirke SRS. Prehod na MSRP v vseh posamičnih izkazih podjetij, vključenih v skupino, bi namreč pomenil vključevanje večjega števila računovodij v izobraževanje. Veliko lažje je usposobiti le nekaj oseb, ki pripravijo prilagoditve za konsolidirane izkaze, potrebne zaradi različnih pravil računovodenja med obema zbirkama.

Poleg tega imajo mikro, majhna in srednja podjetja po ZGD-1 številne odpustke pri razkritjih v letnem poročilu. Zato bi bila letna poročila, izdelana v skladu z MSRP, obsežnejša, kar spet predstavlja dodatno delo. Zbirka MSRP ne ločuje podjetij po velikosti in je pač treba razkriti vse, kar MSRP zahtevajo. Torej, izdelavo vseh računovodskih izkazov – tudi izdelavo izkaza denarnih tokov in izkaza gibanja kapitala. Poleg tega pa ni odpustkov pri pojasnilih k posameznim postavkam. Edino merilo za razkrivanje je bistvenost.

Ne nazadnje so številna podjetja, ki so vključena v konsolidacijsko skupino, vključena tudi v druge skupine podjetij, ki poročajo po SRS. V takem primeru bi morali posamične izkaze za potrebe solastnikov še vedno pripravljati na podlagi SRS.

Prehod na MSRP 

Za vse prve uporabnike zbirke MSRP so pravila, ki jih morajo upoštevati ob prehodu, zbrana v standardu MSRP 1 – Prva uporaba zbirke MSRP. Standard obravnava splošni pristop k prehodu in področja, na katerih se pravila za prve uporabnike zbirke razlikujejo od pravil, ki veljajo za podjetja, ki že uporabljajo zbirko MSRP.

Standard MSRP 1 je po obsegu skromen, vendar je to le en del zgodbe ob prehodu, saj je treba poznati vse druge standarde, da lahko sledimo pravilom v MSRP-1. Za razliko od zbirke SRS, ki zahteva uporabo spremenjenih standardov za naprej (vsi preračuni v bilanci stanja na 1. 1. 2016), je v zbirki MSRP ob spremembi standardov praviloma zahtevana uporaba za nazaj.

To pa pomeni, da je ob spremembi standardov treba preračunati tudi primerjalne izkaze. MSRP-1 olajša prehod vsem uporabnikom tako, da uporabljajo iste računovodske usmeritve v svoji začetni bilanci stanja v skladu z MSRP in v vseh obdobjih, predstavljenih v prvih računovodskih izkazih v skladu z MSRP. Te računovodske usmeritve mora podjetje uskladiti z vsakim MSRP, veljavnim ob koncu prvega obdobja poročanja po MSRP. Obstajajo pa izjeme, ki so bodisi obvezne ali pa prostovoljne. In teh izjem je kar nekaj.

To za slovenska podjetja, katerih konec prvega obdobja poročanja po MSRP je 31. 12. 2016, pomeni izdelavo bilance stanja na 1. 1. 2015 – to je izhodiščni datum za računovodenje po MSRP, preračun izkaza poslovnega izida za leto 2015 in uporabo MSRP v letu 2016. Za vsa navedena obdobja podjetja uporabijo MSRP, ki so v veljavi 31. 12. 2016.

Prehod na MSRP z zgledom v primerjavi s prehodom na SRS 2016

Na naši spletni strani je med gradivi na voljo brezplačno gradivo »Zgled prehoda na SRS 2016«. Oglejte si ga, saj bomo v tem prispevku učinke, ki bi nastali ob prehodu na MSRP, predstavili samo pri tistih kategorijah, ki so doživele spremembo v navedenem zgledu, in ob predpostavki, da želi podjetje obdržati obstoječo računovodsko usmeritev tudi v zbirki MSRP.

Opozarjamo, da lahko zbirka MSRP nudi pri istih kategorijah več računovodskih usmeritev, ki pa jih ne bomo obravnavali v tem prispevku. Kot boste videli, prehod na MSRP za podjetje iz našega zgleda ne bi učinkoval na velikost kapitala tega podjetja. Obravnava izbranih kategorij ob prehodu na MSRP je naslednja:

• Stavbne pravice se tudi po MSRP izkazujejo med zemljišči.

• Model revalorizacije za zgradbe se v zbirki MSRP lahko uporablja še naprej. Revalorizacijske rezerve se lahko prenašajo v preneseni poslovni izid skladno z obračunano amortizacijo od prevrednotenega zneska ali pa šele ob odtujitvi sredstva – torej je rešitev enaka kot v SRS 2006.

• Model revalorizacije za opremo v zbirki MSRP ostaja in veljajo enaka pravila kot za zgradbe.

• Naložbe v odvisne družbe se lahko še naprej vrednotijo po pošteni vrednosti.

• Naložbene nepremičnine v izgradnji pa se tudi v zbirki MSRP prerazporedijo med naložbene nepremičnine.

Kako se najhitreje seznaniti z MSRP-1 in MSRP nasploh

MSRP trenutno uporabljajo podjetja v 140 državah po svetu. Zato lahko sklepamo, da morajo obstajati koristi od uporabe te zbirke, če se toliko držav odloča za njihovo uporabo. Nekatere države gredo še korak dlje in se v celoti odrečejo nacionalnim standardom.

Slovenske strokovne literature o MSRP pravzaprav nimamo veliko. Nekateri članki sicer primerjalno obravnavajo posamezne gospodarske kategorije, a literature, ki bi sistematično predstavila razlike med SRS in MSRP, nismo našli.

Na spletnih straneh revizijskih družb lahko najdete vzorčna letna poročila podjetij, ki so prešla na MSRP. V teh poročilih ob posamezni kategoriji najdete sklicevanje na MSRP-1 in obrazložitev odločitve podjetja za izbiro računovodske usmeritve. To je gotovo najhitrejši način razumevanja prehoda. Žal pa so ta poročila samo v angleškem jeziku. Morda za začetek naslednje poročilo.

3 odločitve, ki bi jih bilo (skoraj) nujno sprejeti še pred dopustom

V letu 2016 morajo biti računovodski strokovnjaki pozorni na številne spremembe, ki vplivajo na delo v računovodstvih – tukaj mislim predvsem na spremenjeno zbirko Slovenskih računovodskih standardov (SRS 2016) in novelo Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1).

Med njimi so spremembe 8. poglavja ZGD-1, ki ureja računovodsko poročanje in bi ga računovodje morali sedaj že dobro poznati. Če ga ne poznate, si ga z barvno poudarjenimi ključnimi besedami lahko prenesete z naše spletne strani. 

Nekatere spremembe niso nujno povezane z računovodenjem, pa vendar so računovodje tisti, ki jih morajo dobro poznati. Pa ne samo to. Poskrbeti morajo, da še pred odhodom na (lanski) dopust opozorijo nanje tiste, ki so pristojni za sprejemanje odločitev. V nadaljevanju opozarjamo na tri trenutno najpomembnejše spremembe, o katerih se odločitve sprejemajo zunaj računovodstev.

Odločitev številka 1: Dana posojila določenim osebam

Tokrat pišemo o posojilih z vidika 495. člena ZGD-1, ki navaja:

»V premoženje, ki je potrebno za ohranitev najnižjega zneska osnovnega kapitala iz 475. člena tega zakona, se ne štejejo posojila družbe družbeniku ali poslovodji ali njegovemu družinskemu članu, kot je opredeljen v sedmem odstavku 38.a člena tega zakona, ali pravni osebi, v kateri ima družbenik ali poslovodja ali njegov družinski član ali vsi skupaj najmanj desetino upravljavskih pravic. Pravni posel, ki ni sklenjen v skladu s prejšnjim stavkom, je ničen.«.

Predlagamo, da si preberete omenjene člene in ne razmišljate, kdo vse so družinski člani, saj jih zakon jasno opredeli. Najnižji osnovni kapital iz 475. člena za d.o.o. znaša 7.500 evrov. Sedaj vam preostane le še, da v spodnjo formulo vstavite zneske iz bilance stanja. Vse dokler je leva stran formule večja od 7.500 evrov, ste na varni strani. 

		OSNOVNI KAPITAL (475.člen)	=	OSNOVNI KAPITAL	-	POSOJILO
		0	=	7.500,00	-	7.500,00
		80.000,00	=	100.000,00	-	20.000,00

Vse družbe se morajo v roku enega leta od uveljavitve zakona (8. 8. 2015) uskladiti z dopolnjeno določbo prvega odstavka 495. člena. Kazni za prekršek pravne osebe boste našli v 25. točki 685. člena ZGD-1.

Vsekakor se bo treba s posojilojemalci pogovoriti, kako odpraviti stanje, ki ga ZGD-1 ne dopušča. Če so na voljo dobički, si jih lastniki lahko izplačajo in s tem pridobijo sredstva za poplačilo posojil. To pa pri fizičnih osebah pomeni plačilo dohodnine.

Odločitev številka 2: Koliko bilančnega dobička za leto 2015 razdeliti

Družbeniki se na skupščini odločajo o znesku, ki ga ZGD-1 poimenuje »bilančni dobiček«. Zaradi spremembe formule v petem odstavku 66. člena ZGD-1 se bo ta lahko pri nekaterih organizacijah za poslovno leto 2016 bistveno zmanjšal. Bilančni dobiček je kategorija, ki se izračuna iz določenih kategorij kapitala. Ta izračun se za bilančni dobiček 2015 ne spreminja. V izračunu bilančnega dobička za leto 2016 pa je vključena nova 23.a postavka »Zmanjšanje za znesek dolgoročno odloženih stroškov razvijanja na bilančni presečni dan«.

Zmanjšanje zneska, ki je na voljo za razdelitev lastnikom, za znesek, ki ga organizacija izkazuje med sredstvi v svoji bilanci, je novost. Po vsebini je to prepoved izplačila tistega dela dobička, ki se zadržuje v tveganih sredstvih (premoženju) podjetja, s čimer se povečuje varstvo upnikov. Marsikatero podjetje bo imelo negativen bilančni dobiček, kar pomeni, da lastniki ne bodo mogli izplačevati dobičkov. Tak je primer slovenskega proizvajalca programske opreme.

V letu 2015 je imelo podjetje 1.555.337 evrov bilančnega dobička in 6.935.564 evrov celotnega kapitala. V spodnji preglednici prikazujemo izračun bilančnega dobička po pravilih za leto 2015 in po pravilih, ki bodo veljala za leto 2016. 

		IZRAČUN BILANČNEGA DOBIČKA/IZGUBE	2015	2016
20.		Preneseni dobiček / Prenesena izguba	1.555.337	1.555.337
21.		Zmanjšanje (sprostitev) kapitalskih rezerv	0	0
22.		Zmanjšanje (sprostitev) rezerv iz dobička ločeno po posamezni vrsti rezerv	0	0
23.a.		Povečanje (dodatno oblikovanje) rezerv iz dobička ločeno po posameznih vrstah teh rezerv	0	0
24.		Zmanjšanje za znesek dolgoročno odloženih stroškov razvijanja na bilančni presečni dan	0	7.501.204
		Bilančni dobiček / Bilančna izguba (25 + 26 + 27 + 28 + 29)	1.555.337	-5.945.867

Zato naj tista podjetja, ki izkazujejo odložene stroške razvijanja in lahko izplačajo bilančni dobiček, razmislijo o znesku, ki ga bodo namenili lastnikom v tem letu.

Odločitev številka 3: SRS ali MSRP?

Bistveno je spremenjen 56. člen ZGD-1, ki obravnava konsolidirano letno poročilo. Prinesel je odpustek sestavitve konsolidiranih izkazov srednjim skupinam, obenem pa predpisal obvezno uporabo zbirke MSRP za konsolidirana poročila.

Število uporabnikov zbirke MSRP se bo zato povečalo, saj je najbolj praktično, da družbe tako v skupini kot tudi pri samostojnih izkazih uporabijo isto zbirko. Odločitev o prehodu na uporabo zbirke MSRP tudi v samostojnih izkazih družb, vključenih v skupino, bo treba vključiti na dnevni red skupščine.

Če podjetja, ki jim zakon dopušča možnost izbirati med zbirko SRS in zbirko MSRP, doslej niso kaj veliko razmišljala o prostovoljni odločitvi za uporabo MSRP, pa to ne velja več za poslovno leto 2016. Ne nazadnje tudi zaradi spremenjenih pravil pri merjenju gospodarskih kategorij v zbirki SRS postaja zbirka MSRP za nekatera podjetja zanimivejša.

Prehod na MSRP za večino podjetij ni težaven. V okviru zbirke obstaja poseben standard MSRP 1 – Prva uporaba Mednarodnih standardov računovodskega poročanja, ki daje napotke za prehod. O tem več prihodnjič.

Pomladanske novosti

Kljub temu, da se je od naše zadnje objave zapisa na tem blogu že zamenjal letni čas, pa vas moram obvestiti, da smo vseeno pridno objavljali koristne strokovne vsebine, le na drugem portalu.

Kot gostja v Temi tedna za TFL Glasnik, sem na portalu podjetja Tax-Fin-Lex, v zadnjih štirih mesecih objavila 5 strokovnih člankov.

Januarja sem pisala o Spremenjenem obveznem kontnem okvirju in priporočenem kontnem načrtu, v marcu sem se na glas spraševala in iskala odgovore na vprašanje Zakaj in kako se (računovodjem) spreminjajo zakoni, aprila, pa so si sledili trije članki, ki so pojasnjevali trenutno aktualne teme, kot so Poslovne kombinacije - ali je kaj drugače v letu 2016, Nakup podjetja in pripojitev-računovodski vidik in Dobro ime v letu 2016.

Sedaj je prišel pravi čas, da ponovno začnem z objavljanjem tudi tukaj, na tej strani. V kratkem lahko na blogu pričakujete nove zapise, v katerih se bom posvetila prehodu iz SRS na MSRP. Poskušala vam bom olajšati izbiro in pojasnila, zakaj ta prehod ni tako zahteven, kot se zdi. 

Rezervacije za odpravnine ob odhodu v pokoj

V okviru davčne zakonodaje se je priznavanje odhodkov in prihodkov, povezanih z odpravninami ob odhodu v pokoj, spreminjalo, kar seveda zahteva tudi analitično spremljanje rezervacij. Z zbirko SRS 2016 se je računovodenje rezervacij uredilo natančneje. Seveda pa je najprej treba zaključiti poslovno leto 2015, za katerega še veljajo SRS 2006.

O rezervacijah za odpravnine ob odhodu v pokoj sem napisala že nekaj člankov, ki jih lahko preberete za uvod v tematiko. Čeprav so bili napisani pred leti, je njihova vsebina še vedno aktualna za razumevanje tako računovodske obravnave tovrstnih rezervacij kot tudi davčne obravnave v okviru davka od dohodkov pravnih oseb.

Rezervacije za odpravnine ob upokojitvi v letu 2013 (1. del)
Aktuarski izračuni za rezervacije v letu 2013 (2. del)

Kako torej knjižiti rezervacije v letu 2015?

V priloženem zgledu knjiženja za leto 2015 sta uporabljena priporočeni kontni načrt Slovenskega inštituta za revizijo za to leto in zbirka SRS 2006.

Problematiko rezervacij smo v zgledu opisali »zgodovinsko«, zato je uporabljenih več analitičnih kontov za rezervacije v bilanci stanja – glede na obdobje nastanka. Vzrok je v davčni zakonodaji. Samemu zgledu knjiženja smo priložili tudi relevantne člene iz SRS 2006 in ZDDPO-2 za leto 2015.

TUKAJ si lahko prenesete zgled knjiženja rezervacij ob upokojitvi za leto 2015.

Finančni ali poslovni najem? To za najemnike kmalu ne bo več vprašanje.

S spremembo zbirke SRS smo končno prenesli vse bistvene določbe, ki v zbirki mednarodnih standardov urejajo računovodenje najemov (to področje ureja MRS 17 – Najemi). A verjetno le za nekaj let, saj bodo SRS sledili rešitvam v MSRP.

Po dolgih letih razprav je bil 13. januarja 2016 objavljen MSRP 16 – Najemi, ki bo nadomestil prej omenjeni standard MRS 17, s katerim so usklajeni SRS 2016. Ta standard bo prinesel veliko sprememb za najemnike, medtem ko za najemodajalce ostaja več ali manj obstoječa rešitev. Zaradi moje močne povezanosti s tem standardom, ne morem, da ne bi zapisala nekaj besed, čeprav bo standard v uporabi šele od leta 2019.

Priznam, da bom uporabila kar besede, ki jih je izrekel Hans Hoogervorst, predsednik Mednarodnega odbora za računovodske standarde (IASB), v svojem govoru v Parlamentu EU. Celoten govor, v katerem omenja tudi druge računovodske standarde, je na voljo na spletni strani odbora,

V govoru g. Hoogervorst omenja, da je kar 85 odstotkov najemov razvrščenih med poslovne najeme. To po trenutni računovodski ureditvi pomeni, da najemniki teh sredstev ne izkazujejo v svojih bilancah. Jasno je, da takšna rešitev ne kaže prave gospodarske stvarnosti. Kajti, če manjka v bilanci sredstvo, na drugi strani manjka tudi obveznost. V zadnji finančni krizi se je izkazalo, da so imela nekatera velika trgovska podjetja številne dolgoročne obveze na podlagi poslovnih najemov. Njihovi zunajbilančni dolgovi so bili tudi 66-krat večji od dolgov, ki so bili vključeni v bilanco stanja.

Trenutna računovodska ureditev vodi tudi v neprimerljivost računovodskih izkazov. Letalska družba, ki najema letala, je videti precej drugače kot letalska družba, ki ima letala v lasti, pa čeprav so finančne obveznosti obeh družb precej enake. Po besedah g. Hoogervorsta naj bi take primere odpravil MSRP 16 – Najemi. Na dan objave, je bil na spletni strani IFRS.org o tej temi objavljen tudi video posnetek promocijskega govora.

Naj končam s svojimi besedami. Če danes podjetje najame službeno vozilo za obdobje petih let na podlagi pogodbe, ki nosi naslov »Pogodba o poslovnem najemu«, potem tega vozila ni v bilanci stanja podjetja. Pač pa se vsak mesec pojavijo stroški najema. V prihodnje bomo v bilanci stanja videli znesek »Pravica do uporabe vozila« (med postavko oprema) in pa enak znesek med finančnimi obveznostmi.

Imamo vse kar potrebujete pri dnevnem delu v računovodstvu

Vse strokovne podlage, ki jih bodo računovodje potrebovali v letu 2016 so bile že javno objavljene: Slovenski računovodski standardi v začetku decembra lanskega leta in Enotni kontni okvir prav na Silvestrovo. Januar je prav gotovo mesec, ko ni ravno veliko časa za izobraževanje. S spremembami SRS se boste podrobneje seznanjali še v prihodnjih mesecih – tudi z uporabo našega novega produkta, e-paketa SRS 2016. Nekaterih opravil pa ni možno odložiti...

Številni se že ukvarjate z nastavitvijo kontnega načrta 2016. O kontnem okviru in kontnem načrtu sem pisala tudi v članku SRS 2016 - Kontni okvir in kontni načrt, objavljenem v TFL Glasniku. Na spletni strani Slovenskega inštituta za revizijo je bil 5. 1. 2016 objavljen tudi Priporočeni enotni kontni načrt, katerega uporaba je neobvezna. In kakšne so spremembe?

Da bi vam prihranili čas in branje teksta, ki bi vam razložil kaj se je spremenilo, smo, kot vedno ob pomembnejših spremembah, pripravili primerjalni pregled kontnega načrta. Na svoj računalnik silahko prenesete EXCEL datoteko, v kateri so primerjalno prikazani kontni načrti 2010, 2013 in 2016. 

To vam utegne priti prav, ko boste imeli v rokah bilance iz prejšnjih obdobij. V PDF obliki pa so zbrane samo tiste postavke iz kontnega načrta 2016, ki so se spremenile. Berite in uporabljajte, kakor vam je ljubše.

Naj ob tem opozorimo na avtorske pravice glede kontnega načrta 2016, ki jih ima Slovenski inštitut za revizijo. 

Išče se čistopis spremenjenih členov ZGD-1I

Kako do čistopisa samo spremenjenih členov ZGD-1?

Spremljanje zakonodaje je vedno časovno zahtevno opravilo. Najprej skušamo slediti predlaganim spremembam, kar je bolj ali manj težko. O tem sem pisala v prejšnjem blogu. Ko je zakon sprejet, pa imamo zelo preprosto željo: prebrati čistopis spremenjenih oziroma dodanih členov. V mislih imam samo te člene, in ne iskanja spremenjenih členov med vsemi preostalimi, ki so nespremenjeni.

Splet nam ponuja ogromno možnosti, vendar niti na plačljivih portalih (preverili smo jih več) in še manj na brezplačnih, takšen izbor členov ni na voljo. Za naše potrebe smo ga pripravili sami, kar nam je vzelo precej časa. Ta čistopis želimo deliti z vami.

Vzela sem si še nekaj minut časa in na spletni strani Državnega zbora RS prebrala opis zakonodajnega postopka.

Mojo pozornost je pritegnil del z naslovom Avtentične razlage in uradna besedila zakonov: elektronske objave.

Zapisano je takole:

Po vsaki spremembi ali dopolnitvi zakona Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora pripravi neuradno prečiščeno besedilo zakona. To se objavi v elektronski obliki na spletnih straneh Državnega zbora.

Če Državni zbor na predlog matičnega delovnega telesa, Vlade ali poslanske skupine sprejme tak sklep, lahko Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora pripravi uradno prečiščeno besedilo zakona. Državni zbor ga potrdi brez razprave, besedilo pa se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in v elektronski obliki na spletnih straneh Državnega zbora.

Iz zapisanega lahko zaključimo, da nam je uradno prečiščeno besedilo na voljo le v nekaterih primerih. Tako kot neuradno prečiščeno besedilo zakona pa bi lahko bili posebej objavljeni le tisti členi, ki so bili spremenjeni ali dodani. Torej ločeno od objave celotnega zakona. Tak predlog sem prek kontaktnega obrazca posredovala tudi Državnemu zboru.

Z zanimanjem sem pričakovala odgovor. Prišel je zelo hitro: vse je v skladu s Poslovnikom Državnega zbora. To me kot državljanko veseli, saj nisem pričakovala, da naj bi se poslovnik kršil. Vsekakor pa bi morali tak pregled omogočati plačljivi portali. Zanima me tudi njihov odziv, če bodo morda prebrali ta zapis.