3 odločitve, ki bi jih bilo (skoraj) nujno sprejeti še pred dopustom

V letu 2016 morajo biti računovodski strokovnjaki pozorni na številne spremembe, ki vplivajo na delo v računovodstvih – tukaj mislim predvsem na spremenjeno zbirko Slovenskih računovodskih standardov (SRS 2016) in novelo Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1).

Med njimi so spremembe 8. poglavja ZGD-1, ki ureja računovodsko poročanje in bi ga računovodje morali sedaj že dobro poznati. Če ga ne poznate, si ga z barvno poudarjenimi ključnimi besedami lahko prenesete z naše spletne strani. 

Nekatere spremembe niso nujno povezane z računovodenjem, pa vendar so računovodje tisti, ki jih morajo dobro poznati. Pa ne samo to. Poskrbeti morajo, da še pred odhodom na (lanski) dopust opozorijo nanje tiste, ki so pristojni za sprejemanje odločitev. V nadaljevanju opozarjamo na tri trenutno najpomembnejše spremembe, o katerih se odločitve sprejemajo zunaj računovodstev.

Odločitev številka 1: Dana posojila določenim osebam

Tokrat pišemo o posojilih z vidika 495. člena ZGD-1, ki navaja:

»V premoženje, ki je potrebno za ohranitev najnižjega zneska osnovnega kapitala iz 475. člena tega zakona, se ne štejejo posojila družbe družbeniku ali poslovodji ali njegovemu družinskemu članu, kot je opredeljen v sedmem odstavku 38.a člena tega zakona, ali pravni osebi, v kateri ima družbenik ali poslovodja ali njegov družinski član ali vsi skupaj najmanj desetino upravljavskih pravic. Pravni posel, ki ni sklenjen v skladu s prejšnjim stavkom, je ničen.«.

Predlagamo, da si preberete omenjene člene in ne razmišljate, kdo vse so družinski člani, saj jih zakon jasno opredeli. Najnižji osnovni kapital iz 475. člena za d.o.o. znaša 7.500 evrov. Sedaj vam preostane le še, da v spodnjo formulo vstavite zneske iz bilance stanja. Vse dokler je leva stran formule večja od 7.500 evrov, ste na varni strani. 

		OSNOVNI KAPITAL (475.člen)	=	OSNOVNI KAPITAL	-	POSOJILO
		0	=	7.500,00	-	7.500,00
		80.000,00	=	100.000,00	-	20.000,00

Vse družbe se morajo v roku enega leta od uveljavitve zakona (8. 8. 2015) uskladiti z dopolnjeno določbo prvega odstavka 495. člena. Kazni za prekršek pravne osebe boste našli v 25. točki 685. člena ZGD-1.

Vsekakor se bo treba s posojilojemalci pogovoriti, kako odpraviti stanje, ki ga ZGD-1 ne dopušča. Če so na voljo dobički, si jih lastniki lahko izplačajo in s tem pridobijo sredstva za poplačilo posojil. To pa pri fizičnih osebah pomeni plačilo dohodnine.

Odločitev številka 2: Koliko bilančnega dobička za leto 2015 razdeliti

Družbeniki se na skupščini odločajo o znesku, ki ga ZGD-1 poimenuje »bilančni dobiček«. Zaradi spremembe formule v petem odstavku 66. člena ZGD-1 se bo ta lahko pri nekaterih organizacijah za poslovno leto 2016 bistveno zmanjšal. Bilančni dobiček je kategorija, ki se izračuna iz določenih kategorij kapitala. Ta izračun se za bilančni dobiček 2015 ne spreminja. V izračunu bilančnega dobička za leto 2016 pa je vključena nova 23.a postavka »Zmanjšanje za znesek dolgoročno odloženih stroškov razvijanja na bilančni presečni dan«.

Zmanjšanje zneska, ki je na voljo za razdelitev lastnikom, za znesek, ki ga organizacija izkazuje med sredstvi v svoji bilanci, je novost. Po vsebini je to prepoved izplačila tistega dela dobička, ki se zadržuje v tveganih sredstvih (premoženju) podjetja, s čimer se povečuje varstvo upnikov. Marsikatero podjetje bo imelo negativen bilančni dobiček, kar pomeni, da lastniki ne bodo mogli izplačevati dobičkov. Tak je primer slovenskega proizvajalca programske opreme.

V letu 2015 je imelo podjetje 1.555.337 evrov bilančnega dobička in 6.935.564 evrov celotnega kapitala. V spodnji preglednici prikazujemo izračun bilančnega dobička po pravilih za leto 2015 in po pravilih, ki bodo veljala za leto 2016. 

		IZRAČUN BILANČNEGA DOBIČKA/IZGUBE	2015	2016
20.		Preneseni dobiček / Prenesena izguba	1.555.337	1.555.337
21.		Zmanjšanje (sprostitev) kapitalskih rezerv	0	0
22.		Zmanjšanje (sprostitev) rezerv iz dobička ločeno po posamezni vrsti rezerv	0	0
23.a.		Povečanje (dodatno oblikovanje) rezerv iz dobička ločeno po posameznih vrstah teh rezerv	0	0
24.		Zmanjšanje za znesek dolgoročno odloženih stroškov razvijanja na bilančni presečni dan	0	7.501.204
		Bilančni dobiček / Bilančna izguba (25 + 26 + 27 + 28 + 29)	1.555.337	-5.945.867

Zato naj tista podjetja, ki izkazujejo odložene stroške razvijanja in lahko izplačajo bilančni dobiček, razmislijo o znesku, ki ga bodo namenili lastnikom v tem letu.

Odločitev številka 3: SRS ali MSRP?

Bistveno je spremenjen 56. člen ZGD-1, ki obravnava konsolidirano letno poročilo. Prinesel je odpustek sestavitve konsolidiranih izkazov srednjim skupinam, obenem pa predpisal obvezno uporabo zbirke MSRP za konsolidirana poročila.

Število uporabnikov zbirke MSRP se bo zato povečalo, saj je najbolj praktično, da družbe tako v skupini kot tudi pri samostojnih izkazih uporabijo isto zbirko. Odločitev o prehodu na uporabo zbirke MSRP tudi v samostojnih izkazih družb, vključenih v skupino, bo treba vključiti na dnevni red skupščine.

Če podjetja, ki jim zakon dopušča možnost izbirati med zbirko SRS in zbirko MSRP, doslej niso kaj veliko razmišljala o prostovoljni odločitvi za uporabo MSRP, pa to ne velja več za poslovno leto 2016. Ne nazadnje tudi zaradi spremenjenih pravil pri merjenju gospodarskih kategorij v zbirki SRS postaja zbirka MSRP za nekatera podjetja zanimivejša.

Prehod na MSRP za večino podjetij ni težaven. V okviru zbirke obstaja poseben standard MSRP 1 – Prva uporaba Mednarodnih standardov računovodskega poročanja, ki daje napotke za prehod. O tem več prihodnjič.