Končana javna obravnava SRS 2016 – tokrat uporabnikom (še kar) prijazna

Javna razprava o Osnutkih slovenskih računovodskih standardov 2016 (SRS 2016) se je 1. oktobra končala. Prišlo je kar nekaj predlogov, ki jih bo morala komisija za računovodske standarde pri Slovenskem inštitutu za revizijo (SIR) proučiti. V skladu s 103. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1I) mora Slovenski inštitut za revizijo zaradi uskladitve z določbami tega zakona ministroma, pristojnima za gospodarstvo in finance, v roku treh mesecev od uveljavitve tega zakona v soglasje predložiti spremembo Slovenskih računovodskih standardov.

Časa torej ni veliko. Postopek javne razprave je bil uporabnikom (še kar) prijazen. Na spletni strani SIR so objavljeni čistopisi SRS 2016, do katerih pridete s klikom na prvo povezavo v objavljenem tekstu. Objavljena pa so tudi spremenjena besedila obstoječih standardov, do katerih pridete s klikom na zadnjo povezavo v tekstu. Kar nekaj se nas je v praksi mučilo zgolj z zadnjo varianto, ker ob prvi povezavi ni jasno pisalo, da gre za čistopis. Čeprav sem na pomanjkljivost opozorila, pa ni bila odpravljena.

Tak način predstavitve sprememb lahko samo pozdravimo. Tudi način, kako so predlogi zainteresirane javnosti objavljeni na spletni strani, je korak naprej. Ker sem zelo intenzivno spremljala zadnje spremembe ZGD-1, lahko rečem, da je bila preglednost veliko večja. Z vnaprej predpisanim obrazcem je takoj jasno, kateri člen se obravnava v pripombah. Kar zmrazi me, ko pomislim, koliko delovnih ur strokovna javnost porabi za prebiranje predlogov sprememb v obliki, ki je običajna za slovenski prostor.

V mislih imam takšen zapis (novela ZGD-1I): V prvem odstavku 58. člena se v prvem stavku za besedo »prvega« doda besedilo »in sedmega«. Pri tem pa oseba, ki bere predlog, sploh ne ve, o čem člen govori, in mora imeti nujno pred seboj trenutno veljaven zakon. Nato mora poiskati prvi stavek. Tokrat ima še srečo, kajti lahko bi bil peti stavek. Potem je treba najti navedeno besedo. Na enak način odgovarja tudi zainteresirana javnost. V primeru ZGD-1 zgolj z odpiranjem poslanih pripomb (eno po eno) lahko pridemo do vsebine.

Sodobne tehnologije pa ponujajo več možnosti, kot jih je bilo uporabljenih v primeru javne razprave o SRS 2016. Zakaj ne bi mogli uporabniki komentirati vsak člen neposredno in bi tako vsakdo, ki želi dati predlog, takoj videl, kaj je zapisal nekdo pred njim. In ne samo to. Lahko bi se razvil komentar o zapisanem. Če znanja o tem ni pri informatikih, ki so na plačilnih seznamih davkoplačevalcev, pa je gotovo to znanje v zasebnih podjetjih. Država naj naroči storitve pri teh. Davkoplačevalci bomo zadovoljni.

Izpit NPK računovodja in rešitev knjiženj

Ko iščemo nove sodelavce v računovodstvu, Najprej Preverimo Kompetence. Prve črke besed, zapisanih z veliko začetnico, nam dajo v zadnjem času pogosto uporabljeno kratico NPK – Nacionalna poklicna kvalifikacija. K pisanju prispevka me je spodbudil ogled spletnega seminarja, ki je predstavljal izobraževalni program, namenjen usposabljanju za pridobitev listine NPK – računovodja za manjše družbe, samostojne podjetnike in zavode. Prav nič nisem bila presenečena, da zanimanje za pridobitev te listine narašča. Že v več zaposlitvenih oglasih je bila ta listina navedena kot pogoj.

Nato sem malo poguglala in naletela na precej vprašanj, povezanih s tem izobraževanjem. Na forumu portala Računovodja.com, ki ga obiščem vsaj enkrat na teden, sem našla kar 61 prispevkov. Osebe, ki delajo v računovodstvu, zanima, kako je videti izpit, ali so priprave obvezne in kako potekajo. To je zanimalo tudi mene.

Vsak začetnik v Izobraževalni hiši Cilj je deležen sistematičnega izobraževanja. Svoje zaposlene sicer pošiljam samo v dve organizaciji, vendar ne bi bilo primerno, da bi ju navedla po imenu. Tokrat pa sem tudi sama pomislila na ta program, čeprav vem, da je namenjen tistim z izkušnjami. Ob zbiranju informacij na spletni strani Državnega izpitnega centra RIC smo našli vzorec izpitne naloge. In se lotili reševanja. Rezultat je rešitev v obliki, kakršno uporabljamo v naših učnih gradivih.

Kako pa je videti celotni izpit, torej koliko je še teoretičnih vprašanj in kako obširno je treba nanje odgovoriti, nam na spletni strani RIC ni uspelo izvedeti. Ko smo raziskovali naprej, smo na spletni strani OZS, ki je eden izmed izvajalcev priprav, dobili vsaj nekaj potrebnih informacij. Po navedbah na tej strani se

»preverjanje izvaja praktično z zagovorom. Pri praktičnem delu preverjanja kandidati sestavijo bilanco, za kar imajo na razpolago 2 uri časa. Pri praktičnem zagovoru, ki načeloma poteka isti dan, kandidati zagovarjajo pripravljeno bilanco in odgovorijo na 3 vprašanja s področij, navedenih v katalogu standardov strokovnih znanj in spretnosti.«

Kot je mogoče razumeti, je v tem času treba rešiti podobno nalogo, kot je vključena v našo rešitev, nato pa odgovoriti še na tri vprašanja. Nikjer ni bilo najti vzorčnega izpita z rešitvami, kar bi delodajalec potreboval, da bi se lahko odločil, ali je obseg preverjanja znanja takšen, kot ga želi. Takšno izobraževanje precej stane, pa pri tem nimam v mislih kotizacije, ki je po moji oceni daleč prenizka, da bi udeleženci lahko dobili primerno obravnavo. Prišteti je treba še vse ure odsotnosti in druge stroške. Če končni rezultat ne izpolni pričakovanj, potem je tako izobraževalno potovanje zelo drago.

Delodajalci imamo najraje zaposlene, pri katerih je bilo znanje že preverjeno. Če je to opravila inštitucija, ki ji zaupamo, toliko bolje. Listina NPK – računovodja naj bi vsem delodajalcem, ki iščemo strokovno usposobljene in z izkušnjami opremljene kandidate, olajšala odločitev pri izbiri novih sodelavcev. Ali je to res, bo pokazala praksa.

Za konec pa še zanimivo branje. Prepričana sem, da tudi pri izbiri računovodskih delavcev znanje preizkušamo na način, kot ga opiše dr. Samo Rugelj v kolumni Iskanje službe v času krize: izkušnje delodajalca, majhno podjetje,

Spremembe na področju računovodskega poročanja v letu 2016

O spremembah sistematike v zbirki SRS ste si že lahko prebrali na mojem blogu. In ker je tema nadvse aktualna, bo o njej še veliko govora. Ta teden sem za bralce Glasnika TFL pripravila 1. del članka o spremembah na področju računovodskega poročanja v letu 2016. Poleg sem priložila še primerjalno tabelo sprememb SRS 2006 in 2016 v eni in drugi zbirki, ki smo jo pripravili v Izobraževalni hiši Cilj.

Preberite si še:
2. del članka
3. del članka
4. del članka

Julij 2015 je pomemben za slovensko računovodsko stroko

Julij 2015 si bo računovodska stroka zapomnila po dveh datumih, ki sta prinesla več sprememb na področju računovodenja. Za seznanitev z že sprejetimi spremembami in pripombe na tiste spremembe, ki so še v javni obravnavi, je še nekaj časa. Uporabljali jih bomo od 1. januarja 2016.

Prvi pomembni datum je 2. 7. 2015, to je dan objave osnutkov SRS 2016 in PSR. Prva zapisana kratica je vsem znana in označuje zbirko Slovenskih računovodskih standardov. Druga kratica je novost in označuje Pravila skrbnega računovodenja (PSR). Ni pa novost njihova vsebina. Nekateri obstoječi standardi, katerih uporaba pri zunanjem poročanju ni obvezna, ne bodo več vključeni v zbirko SRS 2016. Njihova vsebina se bo prenesla v PSR. Več o novi sistematiki računovodskih standardov v prispevku na Find-INFO.

Drugi datum je 13. 7. 2015, dan sprejetja novele ZGD-1I (čeprav bi praviloma morala biti sprejeta prej kot osnutki SRS). V zadnjih trenutkih v novelo ZGD-1I niso bile dodane nobene spremembe zakona, ki bi zahtevale tudi spremembe v osnutkih SRS. Bistvene so spremembe 8. poglavja zakona, predvsem v delu, ki govori o računovodskem poročanju. Temu delu bomo še namenili pozornost.

Če želite spoznati že uveljavljene in še pričakovane spremembe na področju računovodenja za mala in srednja podjetja, si oglejte spodnji posnetek.

Mentor je ključna oseba za razvoj strokovnjaka

Kako pomemben je mentor v prvih mesecih zaposlitve, zares vemo le tisti, ki smo to izkusili. Sama sem med tistimi srečneži, ki sta jim bila že prvi delovni dan dodeljena dva mentorja. To je bilo toliko bolj pomembno, ker sem se prijavila za delovno mesto, za katero je bila zahtevana moja smer študija ekonomije, zaposlitev pa sem dobila na povsem drugem delovnem mestu. Namesto v prodaji se je moj prvi dan zaposlitve začel na delovnem mestu organizatorja v oddelku za avtomatsko obdelavo podatkov (AOP). Na to delovno mesto nisem bila sprejeta po naključju.

Pred desetletji, v obdobju socializma, smo vsi kandidati s fakultetno izobrazbo v tem podjetju (s 6.000 zaposlenimi) morali opraviti predhodno testiranje pri zunanji instituciji. Ti testi so preverjali splošne sposobnosti kandidata in specifične sposobnosti, ki so potrebne na določenem delovnem mestu. Vključena sta bila tudi osebnostni test in motivacijski vprašalnik. Ker je bilo v tistem času zelo težko dobiti ustrezne kadre za oddelke AOP, je vodja kadrovske službe po drugem razgovoru ocenil, da bi bila morda primerna za to delovno mesto. In kako prav je imel, je potrdilo testiranje.

Od tu naprej pa sta imela odločilno vlogo moja mentorja. Direktorica oddelka je bila moja mentorica za splošne zadeve in za strokovni razvoj, vodja programerjev pa mentor za področje programiranja, ki sem ga iz dna duše sovražila. In še danes imam odpor do programiranja.

S pomočjo slednjega mentorja sem spoznala delo programerjev, saj sem na delovnem mestu, za katero sem se usposabljala, dajala navodila programerjem. In kako naj to učinkovito počnem, če ne razumem, kako poteka njihovo delo?

V splošnem delu sem zelo hitro spoznala, da moram opravljati izključno opravila, ki so »primerna« za moje delovno mesto oziroma za hiter doseg ustrezne strokovne usposobljenosti. Mentorstvo direktorice je pomenilo tudi mesečni pregled opravljenega dela in pogovor o njem. Vsak dan sproti smo evidentirali opravila in eno med njimi je bilo označeno s kodo »čakanje na delo«.

To se je v oddelku, kakršen je bil naš, lahko zgodilo. Vsako opravilo je imelo tudi lastno (standardno) ceno. Ko se je na mojem seznamu znašlo opravilo »kopiranje«, na seznamu naše tajnice pa v istem času »čakanje na delo«, mi je direktorica rekla, da si ta mesec nisem zaslužila že sicer skromne plače, saj se od mene pričakuje vse kaj drugega kot pa kopiranje dokumentov. Česa vsega mi ni povedala … V tem času bi lahko vzela v roke slovar in poiskala strokovne izraze v angleškem jeziku, saj sem se naslednji teden pridružila svetovalcema iz tujine. V tem času nisem prebrala članka, ki bi ga lahko. V tem času bi lahko bila proaktivna in nekaj sprogramirala. Za te besede sem ji še danes hvaležna. Zato sem tu, kjer sem, in delam to, kar znam najbolje.

Pečečnik o stroških licenc za Las Vegas

Po zaključku svoje profesionalne poti v vlogi pooblaščene revizorke še vedno spremljam letna poročila družb, ki sem jih revidirala. Med njimi ima skupina podjetij Elektronček posebno mesto. Vzroka sta dva. Družba je vedno korak pred drugimi v postavitvi poslovnih modelov, saj temelji na inovativnosti, zato smo se pri reviziji srečevali z okoliščinami, za katere v računovodskih standardih nismo našli enoličnih odgovorov. Zato je bila revizija zame osebno vedno izziv. Drugi vzrok pa je v dejstvu, da je bilo leta 2010 izdano revizorjevo poročilo zadnje, pod katero sem se podpisala s svojim imenom. Mnenje je bilo s pridržki in je pravzaprav šolski primer takega mnenja.

Ne spremljam pa samo letnih poročil revidiranih družb, temveč tudi članke v medijih in druge javno dostopne podatke. Tako kot vse prejšnje intervjuje z »avtorjem« tega uspešnega podjetniškega podjema sem z zanimanjem prebrala tudi tokratnega, objavljenega na spletni strani Siol.net. Intervju je res vreden branja. Pozorno si oglejte tudi videoposnetke. Čeprav je namen tega bloga opozoriti na bolj redek računovodski problem v slovenski praksi, sem se sama iz videoposnetkov spet nekaj naučila o javnem nastopanju.

Mojo pozornost je pritegnila izjava gospoda Pečečnika o stroških licence, katerih zgodovina mi je znana (ne pa tudi končni znesek). V intervjuju novinar navaja, da so licenco pridobivali osem let, stala pa je milijone. Gospod Pečečnik odgovarja: »Približno osem milijonov dolarjev. Denar je šel za odvetnike in za naše zaposlene, ki se ukvarjajo samo z licencami. Glavni stroški pa so bili za potovanja preiskovalcev, ki so iz ZDA hodili v Slovenijo in preiskovali našo zgodovino.«

Tudi revizorji smo imeli srečanja s »preiskovalci zgodovine«, kar je bilo za nas nekaj posebnega. V pogovorih z njimi smo morali dokazati temeljito poznavanje računovodskih podatkov o podjetju in podati mnenje ne le o trenutnem finančnem stanju podjetja, temveč tudi o obetih za prihodnost.

In zdaj izziv za vse računovodje. Kje v izkazih podjetja najdemo te stroške? So vsi ti izdatki v računovodskih izkazih obravnavani kot stroški ali morda kot sredstva ali pa kot njihova kombinacija? Dobri poznavalci računovodskih standardov imate morda že odgovor. Delite ga z drugimi.

Odgovore vpišite v komentar in jih argumentirajte.