Povprečna plača
Povprečna plača v Sloveniji je podatek, ki vpliva na vse državljane. Uskladitev pokojnin je odvisna od naraščanja plač. Zaposleni svoje plače primerjajo s povprečno plačo v državi in izražajo svoje nezadovoljstvo. Bralci letnih poročil iščejo podatke o povprečni plači v podjetju. Kako do teh podatkov povemo v nadaljevanju.
Ali je povprečna plača v RS res povprečna plača?
O tem kako izračunavamo povprečno plačo na nivoju države, in kako pomemben je ta znesek, sem pisala že pred desetimi leti. Zneski so se od takrat bistveno spremenili. Eden od vzrokov je tudi dejstvo, da se je zelo povečalo število samostojnih podjetnikov, katerih 'plače' niso upoštevane v izračunu povprečne plače v državi.
Z njihovo vključitvijo bi podatki o strukturni statistiki plač - povprečne letne plače zaposlenih oseb, preračunane na mesec, po izbranih geografskih in socialno-demografskih značilnostih (spol, starost, izobrazba, poklic, dejavnost, sektor), izgledale kar precej drugače. Ključne statistike so: podatki o višini povprečne mesečne plače, mediana plače in razmerje med povprečno plačo žensk in plačo moških.
V statistične izračune za leto 2021 je bilo vključenih 597.011 zaposlenih oseb. Zanimiv statističen podatek je trenutno 982.000 delovno aktivnih oseb med katere je vključen vsak, ki opravi vsaj eno uro plačanega dela na mesec. Pogoje za vključitev v posamezne statistike si oglejte na spletni strani SURS.
Ali je povprečna plača v podjetju res povprečna plača?
Velikokrat v medijih poročajo, da podjetja v tuji lasti bolje plačujejo zaposlene, kot pa podjetja v domači lasti. To morda v določenih primerih drži, pa vendar lahko iz mojih izkušenj pooblaščene revizorke povem, da je statistika v tem primeru lahko neuporabna zadeva.
Obstajata dva vzroka zakaj statistika ne daje prave slike:
Zaposlovanje tako imenovanih 'agencijskih delavcev'. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) delo agencij navaja kot “dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku”. Določba 3. odstavka 59. člena ZDR-1, določa, da število napotenih delavcev (agencijski delavci) pri uporabniku ne sme presegati 25 odstotkov števila zaposlenih delavcev razen, če ni s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti določeno drugače. To pravilo pa ne velja za manjše delodajalce. Praviloma gre za (naj)slabše plačane delavce. Agencijski delavci imajo enake pravice kot zaposleni torej stroški njihovega dela niso nič nižji kot za zaposlene ampak se računovodsko obravnavajo kot stroški storitev.
Plače vodstvenih delavcev so lahko zelo visoke in že nekaj zaposlenih z ekstremno visokimi plačami lahko zviša povprečno plačo v podjetjih.
Zgled izračuna povprečne plače v manjšem podjetju
V nadaljevanju prikazujemo izračun povprečne plače – bruto plača brez prispevkov delodajalca. To je znesek primerljiv z izračunom povprečne plače v državi. Naredili smo dva izračuna. V enem primeru so vsi delavci redno zaposleni, v drugem primeru prihaja na delo 10 agencijskih delavcev. Vse zaposlene smo uvrstili v nekaj plačilnih razredov.
V prvem primeru je v podjetju 50 zaposlenih, od tega jih je 40 v najnižjem plačilnem razredu z bruto plačo le malo nad minimalno plačo. Vodstveni kader predstavljajo 3 osebe, katerih plače so kar visoke.
V drugem primeru je redno zaposlenih samo 40 oseb, 10 zaposlenih pa nadomestijo agencijski delavci, kar predstavlja maksimalno število teh delavcev (40 *25%). Ti nadomeščajo zaposlene v najnižjem plačilnem razredu.
|
|
|
VSI ZAPOSLENI |
10 AGENCIJSKIH DELAVCEV |
||
|
Plačilni razred |
Znesek bruto plače |
Število zaposlenih |
Strošek plač bruto |
Število zaposlenih |
Strošek plač bruto |
|
Razred 1 |
1.292 |
30 |
38.760 |
20 |
25.840 |
|
Razred 2 |
1.723 |
10 |
17.227 |
10 |
17.227 |
|
Razred 3 |
2.153 |
5 |
10.767 |
5 |
10.767 |
|
Razred 4 |
2.584 |
1 |
2.584 |
1 |
2.584 |
|
Razred 5 |
3.445 |
1 |
3.445 |
1 |
3.445 |
|
Vodstvo 1 |
5.168 |
1 |
5.168 |
1 |
5.168 |
|
Vodstvo 2 |
6.891 |
1 |
6.891 |
1 |
6.891 |
|
Vodstvo 3 |
10.336 |
1 |
10.336 |
1 |
10.336 |
|
SKUPAJ |
|
50 |
95.177 |
40 |
82.257 |
|
|
|
|
|
|
|
|
Povprečna plača za podjetje |
50 |
1.904 |
40 |
2.056 |
|
|
Povprečna plača (brez vodstva) |
47 |
1.549 |
37 |
1.618 |
|
|
|
|
|
|
|
|
Kot je razvidno iz izračuna se povprečna plača za podjetje kot celoto ob zaposlitvi agencijskih delavcev poveča kar za 153 EUR (2.056 – 1.904), saj je iz izračuna izpadlo deset najslabše plačanih.
Zaključek
Ko boste naslednjič brali letno poročilo katerega izmed revidiranih podjetij bodite pozorni na razkritja. Plačila poslovodstvu so vedno razkrita v letnih poročilih. Stroški agencijskih delavcev pa so tudi praviloma razkriti pri stroških storitev ali pa pri stroških dela. Tako lahko sami izračunate obe povprečni plači: povprečno plačo v podjetju brez vodstva in povprečno plačo v podjetju brez agencijskih delavcev.
Primerjava povprečnih plač v mikro in majhnih podjetjih z drugimi podjetji je nesmiselna. V manjših podjetjih je politika plač povsem drugačna, saj so številni zaposleni tudi družinski člani in zato tudi poslovodstvo nikoli nima zelo visokih plač.