Uvod

Vsebina tega prispevka je namenjena vsem, ki dobivajo plačilo za svoje delo in vsem tistim, ki te plače izplačujejo. Stopili bomo v čevlje delodajalcev in za pet delovnih mest izračunali kje se 'izgubijo' delovne ure in koliko znašajo **stroški dela za uro, ko je delavec na razpolago za delo**. To je ura, ki jo delodajalec **teoretično lahko zaračuna** kupcem.

Kako izračunati ceno dela

Potrošniki se pogosto zgrozimo, ko vidimo cene za storitve, saj ne moremo razumeti, zakaj so tako visoke. Ko sem prišla z dopusta me je čakalo razbito zadnje steklo na avtomobilu, ena žarnica ni več svetila in avtomobil je bil potreben zunanjega in notranjega čiščenja. Nikjer ni bilo težav s ceniki, povsod sem lahko prebrala, koliko stane storitev. Menjava žarnice, ki jo opravi serviser je ocenjena na 57 EUR za uro dela (zaračunane so bile seveda minute), menjava stekla 42 EUR. Pri obeh cenah je treba prišteti še DDV in to je končna cena za potrošnika. Čiščenje vozila 40 EUR pa je končna cena, kar pomeni, da je prihodek avtopralnice manjši.

Kako so vsi ponudniki prišli do zapisanih cen? Prav gotovo na podlagi lastne cene, ki poleg stroškov dela, vključuje še znesek potreben za pokritje vseh ostalih stroškov poslovanja.

Mi se bomo v nadaljevanju ukvarjali le z izračunom stroškov dela – plač in povračil, in sicer po naslednjih štirih korakih:

Izračun razpoložljivih ur za delo.
Izračun letnega stroška plače in povračil.
Preračun letnih stroškov plače in povračil na razpoložljivo uro.
Ocenitev možnih zaračunljivih ur.

Izračune v nadaljevanju lahko preverite s tabelo, ki vam je na voljo na tej povezavi.

Korak 1: Izračun števila ur razpoložljivih za delo

Vsake toliko je v medijih objavljen podatek o tem, koliko delamo v državah EU in Slovenci smo na vrhu lestvice. Ta seznam je treba jemati z rezervo, saj so v izračun povprečja vključeni tudi zaposleni s skrajšanim delovnim časom, pa tudi odmori za malico v večini držav niso vključeni v delovni čas. Torej statistični podatek, ki ga lahko uporabljamo na različne načine. Za izračun v nadaljevanju so pomembne zakonsko zagotovljene pravice delavcev v Sloveniji in statistični podatek o povprečni bolniški odsotnosti.

Delavec dobi plačilo za delovne dneve. V delovne dneve so v letu 2023 vključeni delovniki (248 dni) in prazniki (12 dni), skupaj 260 delovnih dni. V izračunu izhajamo iz 40-urnega delovnega tedna, ki vključuje tudi plačan 30-minutni odmor, saj tak delovni čas še vedno velja za večino zaposlenih v Sloveniji.

Za posamezno leto moramo najprej izračunati delovne dneve in na njihovi podlagi letni fond ur, kot pogovorno poimenujemo delovne ure. Izračunamo jih kot zmnožek števila delovnih dni in dolžine delovnika. V naših izračunih smo uporabili 8-urni delovni dan, kar za leto 2023 znaša 2.080 ur (260 dni x 8 ur = 2.080 ur) in po posameznih letih le malenkostno odstopa. Vendar pa tako izračunano število ur prestavlja zgolj informacijo o tem za koliko ur bo delavec prejel plačilo.

Delodajalca zanima koliko ur bo delavec razpoložljiv za delo. Teh ur je veliko manj, saj mu pripadajo različne pravice do 'odsotnosti', ki so odvisne tudi od osebnih okoliščin, zato smo v izračunu upoštevali nekatere ocene. Pri odmoru za malico smo upoštevali dneve, ko je delavec razpoložljiv za delo. Torej tudi odmor za malico je v našem izračunu odsotnost, čeprav je delavec prisoten na delovnem mestu.

Pri izračunu smo upoštevali naslednje odsotnosti:

96 ur za 12 praznikov (12 dni x 8 ur = 96 ur),
240 ur za odsotnost zaradi dopusta (30 dni x 8 ur = 240 ur),
80 ur zaradi bolniške odsotnosti (10 dni x 8 ur = 80 ur) , ki bremeni delodajalca
8 - 120 ur za dodatno (obvezno) izobraževanje, spremljanje novosti, udeležbe na konferencah – odvisno od delovnega mesta,
v povprečju 110 ur za odmor za malico (0,5 ure za vsak razpoložljivi dan za delo).

Če se vam podatek o bolniški odsotnosti zdi pretiran, si oglejte statistične podatke na spletni strani NIJZ, kjer navajajo, da so bili zaposleni zaradi bolniške odsotni 21,6 koledarskih dni.

Spodnja tabela prikazuje pet različnih delovnih mest in nazorno pokaže, da je od 2.080 delovnih ur delavec razpoložljiv za delo največ 1.550 ur.

Vsi izračuni v tem blogu so vključeni EXCEL tabelo, ki si jo lahko prenesete. Priporočamo, da si naredite preračun za vaš primer s svojimi podatki. Med vhodnimi podatki je tudi dodaten dopust in tako boste lahko videli, kako ta podatek vpliva na končno ceno dela.

Izračun nam pokaže, da zaposleni vsaj 25 % delovnih ur niso razpoložljivi za delo.

Korak 2: Izračun letnih stroškov plač in povračil

V okviru zbirke Slovenskih računovodskih standardov (SRS) je SRS 13 - Stroški dela in stroški povračil tisti, ki ureja to področje. SRS 13 najprej opredeljuje izraz zaslužki zaposlenih. To so tista plačila, ki pripadajo zaposlenim med njihovim službovanjem, ali po koncu njihovega službovanja. Med njihovim službovanjem so to plače, nadomestila plač in sorodne postavke, pa tudi deleži v dobičku, po koncu njihovega službovanja pa v glavnem odpravnine in morebitna druga plačila, ki izvirajo iz prvotne zaposlitve.

Stroški povračil zaposlenim so stroški povračil v zvezi z delom. Lahko imajo naravo stroškov plač ali pa naravo stroškov storitev. V tem standardu se obravnavajo le povračila stroškov, ki se obravnavajo kot strošek dela, na primer stroški za prevoz na delo ter stroški zagotovitve prehrane med delom.

Pri izračunu stroškov zaposlenih bomo izhajali iz nacionalne zakonodaje in zaslužkov zaposlenih, kot jih definirajo računovodski standardi. Ocena stroškov dela za razpoložljivo uro je nujen pogoj, da se lahko opredelimo do prodajne cene. V tem prispevku se ne bomo ukvarjali z ostalimi stroški, ki nastajajo v povezavi z delovnim mestom. S prodajno ceno je seveda treba pokriti tudi te. Primera pomembnejših stroškov sta amortizacija stavb in opreme ter stroški obveznih in dodatnih izobraževanj zaposlenih, ki so lahko v nekaterih dejavnostih zelo visoki. O tem koliko stane dan izobraževanja smo že pisali, le da so se zneski sedaj znatno višji.

V tabeli prikazujemo stroške dela z vidika delodajalca za pet delovnih mest, zato so plače upoštevane v bruto zneskih povečane za dajatve delodajalca. Pri izračunu smo za stroške regresa za letni dopust, povračilo za prehrano in povračilo prevoza na delo, upoštevali zneske višine davčno priznanih stroškov (ponekod malo zaokrožene).

Korak 3: Preračun letnih stroškov plače na uro razpoložljivo za delo

Sedaj, ko imamo podatke o stroških in o številu ur, ko je delavec na razpolago za delo, lahko izračunamo strošek dela na uro. V spodnji tabeli je prikazan izračun še za primer, ko bi imel delavec dopust v dolžini 45 dni namesto 30 dni, kot smo prikazali v predhodnih izračunih. Letni strošek dela se le malenkostno spremeni, vendar pa je število ur razpoložljivih za delo kar precej nižje.

Kot je razvidno iz tabele je za delodajalca najnižji strošek za razpoložljivo uro blizu 14 EUR. Tudi, če bi znižali znesek regresa in povračil za prehrano na najnižjo raven se strošek ne zniža pod 13 EUR. Vendar moramo razmišljati še naprej. Pomembno je koliko ur lahko zaračunamo.

Korak 4: Ocena zaračunljivih ur

Ko nam uspe izračunati kolikor ur je delavec razpoložljiv za delo moramo razmisliti, koliko od teh ur delavec dejansko opravlja delo (zaračunljive ure). Zelo težko najdemo podjetje v katerem bi zaposleni lahko zaračunali vse svoje ure razpoložljivosti. Dober primer je frizerski salon. Ob še tako dobrem sistemu naročanja ostanejo določeni termini nezapolnjeni, delavec pa dobi plačilo tudi za čas, ko bere revijo. Poleg tega obstajajo še biološke potrebe zaposlenih, ki tudi zahtevajo svoj čas.

Za uspešnost podjetja je ključen prihodkovni del. Prihodki se ustvarjajo samo v zaračunljivih urah. Vsak podjetnik mora oceniti kolikšen je odstotek razpoložljivih ur, ki jih uspe zaračunati. V teh dneh veliko beremo o dolžini dopustov v javnem sektorju, zato smo dodali v spodnjo tabelo še izračun za primer, ko ima delavec 45 dni dopusta. Njegova 'urna postavka' se bistveno poveča.

Zaključek

Delavci vedno razmišljajo o neto plači, ko dokazujejo, kako slabo so plačani za svoj delo. Za delodajalca so stroški dela več kot le bruto plača zaposlenih. Vključujejo tudi povračila, ki jih delodajalci zagotavljajo zaposlenim, kot so regres, malica in prevoz na delo. Vključujejo tudi enkratna plačila kot je nagrada za poslovno uspešnost. Vse to je treba upoštevati v izračunih. Ključnega pomena pa je število ur, ki jih lahko zaračunamo.

Naj za zaključek dodam podatke iz moje prakse. Možne zaračunljive ure za pooblaščenega revizorja, vodje revizijske skupine znašajo približno 50 % delovnih ur, kar pomeni v povprečju 1.050 ur letno. Vse ostalo se 'izgubi' v odsotnostih, izobraževanjih in številnih notranjih in zunanjih postopkih za sprejem poslov in nadzoru kvalitete dela ter seveda usposabljanja sebe in mlajših sodelavcev. Koliko naj torej stane ura revizorja?