PET KORISTI ZA UDELEŽENCE

• Spoznali boste vzroke za razliko med poslovnim izidom ter davčno osnovo
• S seboj boste odnesli zgled davčnega obračuna za dve leti
• Videli boste, zakaj so transferne cene trenutno največji mednarodni davčni problem
• Naučili se boste v praksi uporabljati mednarodne sporazume za zmanjšanje davčne obveznosti
• Predavateljici bosta odgovarjali na vaša vprašanja tudi po zaključku delavnice

OPIS

Nedavno smo doživeli že 15. spremembo Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2), odkar je bil zakon v letu 2006 prvič objavljen. Čeprav je število sprememb veliko, pa vsebino sprememb, ki jih je zakon doživel v zadnjih petih letih, lahko predstavimo v zelo kratkem času. Za razumevanje, kaj ta zakon pravzaprav obdavčuje, pa si je treba vzeti nekaj več časa.

V Sloveniji so računovodski izkazi sestavljeni na podlagi ene izmed zbirk standardov - Slovenskih računovodskih standardov (SRS) ali Mednarodnih standardov računovodskega poročanja (MSRP), izhodišče za določanje davčne osnove (obdavčljivega dobička). Zakonodajalec za namene določitve davčne osnove ureja priznavanje nekaterih prihodkov in odhodkov drugače, kot jih urejajo računovodski standardi, tak primer so popravki vrednosti terjatev. Nekatere prilagoditve so tudi v primerljivih pravnih redih, kar nekaj pa je takih, ki jih le težko sprejmemo. Na delavnici bomo predstavili vse razlike med poslovnim izidom in davčno osnovo. Spoznali boste stalne in začasne razlike ter razkritja v letnih poročilih o davku.

Poleg tega, da zakon obdavči dobiček, kot razliko med prihodki in odhodki pa vsebuje tudi pravila za obdavčitev drugih dohodkov: dividend, obresti in licenčnin, ki se obdavčujejo z davčnim odtegljajem predvsem v primerih plačil v tujino. Posebno poglavje je namenjeno tudi ugotavljanju transfernih cen, to je cen, med povezanimi osebami.

ZDDPO-2 posebej ureja tudi statusna preoblikovanja, ki bi z davčnega vidika načeloma morala biti vedno nevtralna.

Tudi družbe lahko ugotavljajo davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov, čeprav je to za družbe precej manj zanimivo kot za s.p.-je. Neto dobiček namreč pripada družbi in ne družbeniku, kot to velja v primeru s.p.-ja.

V primeru, ko pride do dvojne obdavčitve (predvsem v dveh različnih državah), ZDDPO-2 vsebuje nekatere določbe za odpravo le-te, bodisi na podlagi dvostranskih mednarodnih sporazumov, bodisi na podlagi EU Direktiv. Kako lahko mednarodne sporazume uporabimo v praksi, si bomo pogledali na primeru.